DI Kranjska Gora: Srečanje društev, DU in DI
Naše društvo invalidov, je ena izmed interesnih dejavnosti civilne družbe v kateri delujejo invalidni državljani. Društvo ima status invalidske organizacije, seveda ima pa tudi status delovanja v javnem interesu na področju socialnega varstva invalidov. Ta definicija mogoče deluje za koga suhoparno in ima omejen krog delovanja. Mislim, da za tiste, ki delovanje društev invalidov v javnem interesu poznajo ni potrebe dodatne razlage.
Cilj društva je združevanje z namenom ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja skupnih potreb naših članov po izvajanju posebnih socialnih programov in storitev, posebej prirejenih za delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter zastopanja interesov delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na občinski ravni. Poleg omenjenih ciljev ima društvo tudi nalogo, da se občani seznanijo z organizacijo in se glede na zainteresiranost vanjo tudi vključijo. Društvo ima tudi stalno nalogo iskanja inovativnosti za nove možnosti za izboljšanje življenja svojih članov.
Glede na zadnji stavek iz nalog društva smo v društvu sprejeli pobudo Društva upokojencev vasi Rateče, za srečanje. Na prvi pogled, gledano z našega delovanja, dva zelo oddaljena društva. Pa to absolutno ni res. Oba društva imata interes, čim bolj aktivno in zdravo preživljanje prostega časa svojega članstva. Oba imata interes vključevanja svojega članstva v kulturno, športno in družabno življenje družbe in še bi lahko našteval skupne točke. Res pa je, da bi lahko našteval tudi različnosti v našem delovanju, a to ni moj današnji namen.
Cilji in namen srečanja društev: Medsebojno spoznavanje, razviti medsebojno športno aktivnost, izmenjava mnenj o tegobah, katere prinaša cesta življenja ali z eno besedo družabno srečanje članstva.
Srečanja se je odvijalo v dolini Planice ob Centru šolskih in obšolskih dejavnostih. Planica ni le zibelka smučarskih skokov in poletov. Za nas domačine predstavlja eno najlepših alpskih dolin, obkroženo z mogočnimi stenami Mojstrovke, Ponc in Jalovca. Lega doline je na skoraj 1000 m nadmorske višine in na pobočjih Ponc se iz doline pnejo znane planiške skakalnice.
V Planici in Tamarju najdemo različne naravne lepote, kot je slap Nadiža, pa NR (naravni rezervat) Zelenci, v katerem je izvir naše najdaljše reke Save. Južni del doline Planice se nahaja v območju TNP, kjer se seznanimo z načini varovanja narave v alpskem svetu. Pravzaprav je cela dolina Planice en sam športni center, po novem “Nordijski center Planica” V športnem pogledu se v zimskem času tu izvajajo smučarski skoki in poleti ter tek na smučeh, v poletnih času pa je najbolj priljubljeno plezanje v naravnih stenah in pohodi na številne vrhove v okolici. Zadnje čase pa se razvija kolesarjenje, lokostrelstvo, nogomet in tek po naravi. Le dva kilometra oddaljene so Rateče, najstarejše naselje v Zgornjesavski dolini, s starimi kmečkimi hišami in dvema cerkvicama.
V takem okolju se je odvijalo naše prvo srečanje, prepričan sem, da ne zadnje. Za srečanje je pripravilo DU Rateče pester program, tako, da je imel vsak udeleženc možnosti izbire. Na sporedu je bilo balinanje, kegljanje z nihajno kroglo, pa pikado in za nešportnike sprehodi po naravi vse do Tamarja do NR Zelenci ali do Jalenove kantine. Skratka, možnosti rekreacije in zabave za vsakogar na izbiro.
Sprva je bilo malo treme, ko pa smo se malo spoznali ali po dolgem času zopet srečali je vzdušje srečanja naraščalo iz minute v minuto. Ja tudi športnih navijačev je bilo z vsake strani nekaj, ki pa niso delali razlik, vsakega tekmovalca so za dobro potezo gromko nagradili z veselim hura in ploskanjem.
Če tu dodam moj pogled na srečanje, moram iskreno zapisati, da so člani obeh društev željni takih druženj. To se je videlo v že opisanem navijanju, druženje je postajalo vse bolj družabno in obrazi udeležencev so kar žareli od dobre volje in veselja. Ko takole opazujem srečne člane in vedrega duha v njih, mi ni žal nobenega trenutka, ki ga posvetim društvu. Ne to ni enosmerna cesta mojega dela v društvu, vračilo, ki mi ga nevede vračajo zadovoljni člani, je vredno več, kot vse bogastvo sveta. To me bogati, daje voljo do nadalnjega dela in če hočete do mojega življenja. Takem trenutku pozabim na vso težavnost voditi društvo v teh časih, ko se zakonodaja in zahteve države menjajo hitreje, kot sam menjam srajce.
No, ko sem takole razmišljal je tekmovanje doseglo vrhunec, ko je bilo čas razglasiti rezultate. Rezultati so res pokazali na posameznika, ampak zmagovalci smo bili vsi, kateri smo se udeležili srečanja.
Po končanih športnih aktivnostih je sledil drugi del srečanja, to je družabni del. Pričeli smo ga s kosilom, nadajevali pa s pogovori, kot dobri znanci in priatelji. Ja, tudi pesem je zadonela, saj poznate tisto Slakovo Pod Poncami ali pa tisto Kdor ne skače ni …… Vdušje je bilo prešerno, na visokem kulturnem nivoju. Med nami ni bilo ljudi, ki bi cel dan razmišljali, da so limona in se držali kislo in ob strani. Brez slabe vesti lahko zapišem, da srečna je država, ki ima take člane, žal pa se naša tega ne zaveda.
Dan, namenjen srečanju se je začel nagibati proti večeru, počasi smo se začeli razhajati z obljubo, da to ni zadnje srečanje teh dveh društev. Obljubili smo si, da, če ne prej, se srečamo ob letu obsorej. Ob tej priliki bi se rad zahvalil v imenu 42 članov DI, društvu upokojencev Rateče za pobudo in organizacijo. Posebna zahvala velja predsednici Jelki Oman in podpredsedniku Vinku Šumiju.
Vam spoštovani bralec, pa le še lep pozdrav iz Zgornjesavske doline do prihodnjič, ko vam sporočim, kako je bilo na pohodu 21.06 2012 iz Mojstrane do Mlince nad Dovjem in nazaj.
Predsednik DI
Jože Zupančič