Vladimir Kržišnik: Pesmi

Strast

Sprehaja se z jezikom,
po njeni pohoti,
vsa trepeta.
Vulkan se budi.
V razgretem medkrižju
brbota in vre,
ona plava in medli,
odnese jo plaz.
Zalije jo nov gejzir ljubezni.
Srka ga vase.
Ožarjena se preteguje
v mehkobi toplih rjuh,
še dišečih po potu strasti
in v blaženosti zaspi.

Prebujanje

Kričeča zarja jutro prebudi,
po travi se leskečejo kapljice rose,
so kot biseri,
prepleteni v prosojni pajčolan.
Zrak prepojen z vonjavami
po izginuli noči.

Kri krokarja
rezko zareže v uho.