DI Kranjska Gora: Športni dan 2015
Gozd Martuljek, 22. januar 2015
Gibanje v tretjem življenjskem obdobju.
Starajmo se počasi in kvalitetno, leta po upokojitvi dočakajmo vitalni in polni energije. Uživajmo v hobijih telesne vadbe za katere je bilo v aktivnem času življenja vse premalo ali nič časa. Družimo se s svojimi vrstniki in spoznajmo nove znance in prijatelje. Vadba v tretjem življenjskem obdobju naj bo zasnovana primerna letom, z namenom ohranjanja vitalnosti, preprečevanju vse mogočih bolezni in seveda z namenom ohranjanja svojega zdravja. Tak način življenja bo pomagal okrepiti in krepiti spomin in boljšo koncentracijo, pomagal bo proti nespečnosti, prehladnim obolenjem, preprečuje razne viroze, ne nazadnje telesna aktivnost krepi tudi vid, ki v tem obdobju že pri večini nas rahlo peša. Zmerna aktivnost v tretjem življenjskem obdobju krepi mišično maso telesa, aktivnost pa je nujna na čustvenem, umskem in samozavestnem nivoju. Vsakdo, tudi starostnik se po telesni vadbi počuti bolje in z več pozitivne energije. Z redno vadbo si okrepi vaše zdravje, vitalnost in gibčnost telesa postane bol prožna, kar pa dokazljivo pomaga, da ste in boste še dolgo vešči poskrbeti sami zase. Vadba v tretjem življenjskem obdobju naj bo za članstvo v društvih organizirana za posameznike ali skupine, oboje je možno v vseh možnih oblikah.
Če se malo poigram z možnostmi, ki so nam v tem obdobju na voljo, naj začnem z atletiko. Beseda Atletika pomeni boriti se ali tekmovati in izhaja iz grške besede. Druga možnost ali način, ki ga je možno izvajati v tem obdobju je gimnastika. Tudi gimnastika ima dolgo in ponosno zgodovino s koreninami v antični Grčiji. Če ti dve ali še druge razne načine telesne atletske vadbe, ki jih izvaja mladina samo malo prilagodimo in že imamo program za tretje življenjsko obdobje. Za to življenjsko obdobje verjetne ne bomo izbrali aktivnosti, kot so skoki v višino, skok v daljino, met diska, met kopja, met kladiva, suvanje krogle ali razni šprinti, tek na kratke proge, štafeta, no ali pa! No, svetovnih rekordov ne boste dosegali, lahko pa s svojimi nastopi izzovete salve smeha, kar pa je tudi dokazano, da je eden od promotorjev zdravja. Za nas, ki smo že v zrelih letih, po moje, pridejo v poštev le kratki do srednje dolgi sprehodi po naravi ali kratke planinske ture, pa kolesarjenje in še druge možnosti, ki jih nudi domače okolje. V zimskem času, pa seveda vse vrste zimskih radosti na snegu.
Gremo h gimnastiki, ki običajno poteka v zaprtih prostorih, na za to prirejenih orodjih. Tukaj skoraj res nimamo možnosti udejstvovanja, če nismo tega športa pričeli že v rani mladosti. Obstaja pa znana in razširjena aktivnosti, za katero pa ne vem ali se šteje h gimnastiki ali ne, je pa zelo povezana z njo in zadnje čase v populaciji starejše generacije zelo popularna aktivnost. To je ples.
Sicer, popularna telesna aktivnost, za katero pa na žalost ni več toliko možnosti, kot jo je bilo v naših mlajših časih. V našem društvu vsak mesec obstaja en dan z nekaj možnosti za to vrsto rekreacije. Zadnjih petnajst let je na sporedu skozi leto vsaj dvanajst akcij, kjer imamo na sporedu živo glasbo, kjer se razživijo udeleženci in zaplešejo.
Scenarij je nad vse in zelo preprost. Vsak mesec imamo izlet v različne kraje, a naj pripomnim, vedno in samo po Sloveniji. Prvi, dopoldanski del izleta je posvečen raznim kulturnim ogledom muzejev ali naravnih znamenitosti ter spoznavanjem običajev v ciljnih krajih. Drugi, popoldanski del pa zabavi in druženju. V vseh pokrajinah od Koroške, Štajerske, Dolenjske, Bele krajne, Notranjske in Primorske imam, kar lepo število, sedaj lahko rečem že dobrih znancev, ki znajo s svojo harmoniko in lepim petjem (za sprejemljivo ceno) razvedriti udeležence, da je čas odmerjen z družabnim plesom in zabavo vedno prekratek.
Dolgo časa sem si domišljal, da je udeležba na izletu, vedno polno zaseden avtobus, zaradi izbire prvega dela izleta. Ko pa sem stvari malo raziskal sem ugotovil, da temu ni tako. Res, da je ljudem všeč vsega in vsakega po malem, da pa je druženje s plesom tako privlačno in v prvem planu, pa si niti v sanjah nisem mogel predstavljati. Zato zadnje čase organiziram izlete z največ enim kulturnim ali ogledom ene zanimivosti ter veliko večino časa enodnevnega izleta pustim za druženje in veselje s plesom.
Danes v četrtek 22.01.2015 je v društvu zopet veselo in z veliko prilike za razne telesne aktivnosti. Sicer danes ne bo plesa, ker ja dan namenjen le gibanju na svežem zraku, konkretno športni dan na snegu. Tudi v takem načinu gibanja se je možno oznojiti ali preznojiti, če le dovolimo telesu, da uživa v raznih igrah in panogah snežnega veselja. Zadnje čase nas novinarska srenja bombandira z opozorili, da kakšen globok sneg in mraz sta zunaj. No pri nas na Gorenjskem sta sneg in mraz tako in tako doma in zaradi snega, katerega je letos le za vzorec in mraza ni prav nobene panike, kot je to bilo nekoč in ne tako daleč nazaj. Danes strojno odstranimo sneg s cestne infrastrukture, nas ljudi pa ščiti topla obutev in obleka, kar v današnjih časih vse skupaj sploh ni več problem. Edino, kar mora posameznik paziti, da se po naporni aktivnosti ne razgali preveč. Res je tudi, da v času take zimske aktivnosti in gibanja tega ni moč kar tako aktivnost prekiniti in se odpočiti, kot pri plesu. Ker se že zaradi več plasti toplih oblačil telo oznoji in takrat moramo aktivnost nadaljevati, če ne je prehlad tu, ali pa kar je najboljše, da imamo za take prilike rezervna oblačila seboj v nahrbtniku in jih po oznojitvi ter prenehanju napornih telesnih aktivnosti enostavno zamenjamo.
Vsakoletni športni dan je med člani DI zelo priljubljen in je udeležba vedno polno zasedena. Vsako leto je število nekje med petdeset in šestdeset udeležencev. Tudi letos, ob dokaj lepem vremenu nas je bilo 57 udeležencev. Tako leto za letom lahko ugotovim, da je trditev, da je v vsakemu od nas v tem življenjskem obdobju in v naših srcih še vedno nekaj otroške razigranosti.
Ker so ta dan na pohodu klobase in jih bomo jedli z ajvarjem in senfom, sem udeležencem priporočil Da se ne bi popackali svetujem, da naj vsak prinese s seboj veliko veselja in poskočno srce.
In kaj nam prinaša tako srečanje? Najbolj zagnani se smučajo ali sankajo, zelo priljubljen je tek na smučeh in pa sprehodi po naravi, ker je v tem času narava tudi po svoje idilična in zanimiva. Skratka vsak lahko najde za svoje razmere aktivnost, ki mu odgovarja. Zaključek pa je že vsa leta enak, malica v naravi. Sem spada obvezna kranjska klobasa z dodatki, poplaknemo pa jo s kuhanim vinom ali čajem ter z vročo kavo. Za bolj zahtevne pa so na voljo tudi bolj konkretne zadeve, a vse v mejah. Med malico se običajno razvije družabno srečanje, katerega prekine prihajajoči mrak ali pa zaskrbljen klic vnuka, ki ga skrbi, kje sta tako dolgo dedek in babica?
In moj rezime? Pustimo članstvo v DI, pustimo dnevno dogajanje. Ljudje so enostavno potrebni družbe. Današnji časi so vse preveč namenjeni egoizmu, sosedskih odnosov skoraj ni zaznati, razen fovšije, ki vedno govori, da ta in ta pa tega res ne zasluži, kam smo prišli? Veliko ljudi si domišlja, da so sami sebi zadostni, da ne potrebujejo ne sosedov ali nasploh nikogar, kar pa je vse skupaj daleč od resnice. Ko takole opazujem zbrano družbo ugotavljam, da nas plasirano javno (beri novinarsko) mnenje poneumlja in nam zbuja čredni nagon, da je vse slabo, »le samo jaz sem najboljši«. Joj, joj, kje smo, kam gremo, kakšen obraz kažemo zanamcem, kaj jim bomo pustili? Nato danes rajši ne razmišljam.
Če, kdo od vas na ta vprašanja ve odgovore, prosim objavite jih!
Jaz pa vse vas v iztekajočem prosincu lepo pozdravljam!
Jože Zupančič
|