Slovo iz globine bolečine.
Kot lupina sadeža je sedaj prazen najin dom
Srce je polno neznosne bolečine
Oči motne in polne žalosti
Dušo utapljajo solze nerazumnega trpljena
Vse zeleni, dehti, žvrgoli, kukavica išče partnerja
Tvoje srce pa se je neslišno ustavilo, nič več ni besed le boleča tišina
Iz dna življenja se mi izvije nemočen krik nemoči
Ki pa te ne more obuditi in vrniti nazaj v moj objem