DI Kranjska Gora: Izlet na ogled Ptujskega karnevala

Na pustno nedelje 06.03.2011 smo si nekateri člani DI Kranjska Gora, 44 po številu, zaželeli ogled mask, šem in kurentov v sprevodu Ptujskega karnevala. Beseda je dala besedo in že smo bili zbrani in odločeni, da si zadevo ogledamo v živo. Sledilo je še ostalo, kot je organizacija, prevoz, kaj bomo še videli med samo vožnjo do Ptuja in nazaj pa seveda kosilo.

Spodaj podpisani sem bil zadolžen, da sem natisnil plakate v obvestilo članstvu, poiskal najboljšo varianto vožnje do Ptuja, vmes še kosilo s privdihom pusta. Seveda pa so udeleženci pričakovali tudi vodenje z opisom krajev koder nas je vodila pot, z opisom karnevala in najbolj prepoznavnih mask in zgodovine samega pusta. Lahka naloga, če bi bil etnolog, zgodovinar in poznan gurman v eni osebi. Ker pa to nisem sem se zatekel danes najbolj znanemu informacijskemu mediju, to je internet. Tu sem postal šele sumničav in ugotovil, da bo najbolje, da pripovedujem tisto, kar sem v življenju doživel s pustom v preteklih časih.

Tega ni malo, kajti včasih je imel pust dobro sporočilo o aktualnih problemih, vseboval je veliko zdrave zabave in določene meje okusa, kar ni mogla preseči nobena maškara, šema ali nagajivi liki poznani iz zgodovine.

Ko je bilo vse pripravljeno in napolnjen avtobus se je tiso pustno nedeljo zjutraj najavil lep dan. Res malo hladen a drugače s prijaznim zgledom. Zjutraj smo že ob sedmi uri odrinili iz Rateč, vasice pod Petelinjekom v Karavankah. Do Jesenic smo avtobus napolnili s potniki, nekateri našemljeni v prikupne like, ki so med ostalimi izvali salve smeha. Potovali smo  hitro, ker danes nismo ubirali starih cest in obujali nostalgije za minulimi časi. Peljali smo se po avtocesti, edina prečnica, saj veste smo Gorenjci, je bila mimo našega okna v svet-letališča Brnik mimo Domžal in po Črnem grabnu do Trojan. S tem, da nismo plačali  v tem delu avtoceste smo prihranili za kar nekaj dobrih pustnih krofov na Trojanah.  

Tu je sledil prvi počitek ob kavici in kot sem že omenil ob pustnem krofu. Tudi prvo večje presenečenje smo tu doživeli. Vse strežno osebje je bilo oblečeno v sestre nune in zdravnike. Ker ni bilo časa spraševati zakaj, smo si ustvarili svojo sliko, da pač je Trojane prevzela Mariborska škofija, da si v kratkem času povrne glas dobrega gospodarja. Ali bo to tudi s cvenkom, tako bomo videli, počakajmo, to  vam zaupam kdaj drugič, če ne bo že objavljeno, da se je pojavil kakšen ekonom z velikimi potrebami.

Po počitku in uživanju dobrot, smo odrinili naprej proti Ločam pri Poljčanah. Met potovanjem sem udeležencem pripovedoval  in obujal spomine na pretekle puste norčije.Zbral pa sem tudi nekaj pisnih utrinkov neznanih avtorjev.

Pustni čas je čas, ko se svet postavi na glavo, ko je vzdušje prepuščeno domišljiji,kreativnosti in inovativnosti ljudi, ki si nadenejo maske. Pustovanja so del ljudske kulture, ki ohranjajo tradicijo pustnih šeg in običajev in krepijo prijateljske vezi.Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo.  Njeno izročilo so prevzeli Rimljani in si v prepomladnem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili. Praznovanje in šemljenje se je klub upiranju uveljavljajoče se Cerkve nadaljevalo tudi po pokristjanjenju; od 10. stoletja pa je odpor ponehal.

Za pusta je še posebno značilno obilje hrane in pijače, verjetno najbolj povezani s tem praznikom pa so krofi. Šemljenje je ena od najstarejših lastnosti človeka, saj si je s pomočjo maske človek že v pradavnih obdobjih poskušal zagotoviti hrano, ker se je z masko lažje približal živali.

Že smo prispeli na Turistično kmetijo Lopanovih, kjer nam je osebje postreglo z odličnim kosilom, katerega smo zalili z dobro domačo modro frankinjo. Za posladek pa smo se posladkali z domačimi krofi. Kosilo, pijača, posladek in postrežba samo z eno besedo enktratno, priporočam.

Že smo se skobacali v avtobus in nadaljevali proti cilju, mestu Ptuju. Od Loč do Ptuja sta samo dva ovinka,levi in desni, edino števila vam ne vem povedati. Med temi ovinki sem se oglasil in povedal nekaj o zgodovini Ptuja in pa zgodovini Karnevala.

Ptujje mesto in središče mestne občine Ptuj. Je ena od 11. mestnih občin v Republiki Sloveniji. Je najstarejše mesto na Slovenskem. Območje mesta je bilo že poseljeno v mlajši kameni dobi, v antiki se je iz vojaškega tabora razvila  utrdba  Poetovio. Srednjeveški del mesta se je naslonil na vznožje Grajskega griča. Površina mesta je 66,7 km² leži pa na nadmorski višini 232 m. Leži v SV delu Slovenije (v panonskem svetu). Obdajajo ga Slovenske gorice in Haloze ter Dravsko in Ptujsko polje. Mimo Ptuja poteka tudi zgodovinsko pomemben prehod čez Dravo, Ptuj je spomeniško zavarovan. Že ob nastanku mu je bila zaradi pomembne lege določena usoda, da je bil večkrat vpleten v zgodovinske dogodke evropskega pomena. Ta usoda je Ptuj, sicer naše najslikovitejše celinsko mesto, obdarila tudi z najbogatejšo dediščino preteklosti. Naravne danosti so povzročile, da je ob rečnem prehodu jantarske poti zrasla prometno, strateško in gospodarsko pomembna naselbina, ki je odigrala opazno zgodovinsko vlogo tako na področju politike in uprave kot na področju umetnosti in kulture.

O karnevalu na Ptuju ter mestu Ptuju, je toliko znanega, da bi lahko pisal knjige, pa ne bom, ker so to storili že mnogi pred mano, zato samo nekaj statistike.

Na pustno soboto, 27. februarja 1960, je potekalo na Ptuju prvo kurentovanje s sprevodom tradicionalnih pustnih mask iz Markovec. Ob spremstvu domače godbe so na čelu sprevoda plesali kopjaši, sledili so jim orači, rusa, medved, vile, piceki in kurenti. Njihov nastop in šege pa so gledalcem razlagali preko zvočnikov. Uspela prireditev in vsesplošno zanimanje zanjo je bilo organizatorjem v veliko spodbudo. Naslednje leto so se markovškim maskam pridružil orači iz Lancove vasi, ploharji iz Cirkovc in pustni pogrebci s Hajdine, popoldan pa so prvič nastopile karnevalske skupine. Leta 1962 je prireditev presegla lokalne okvire z udeležbo cerkljanskih laufarjev in borovega gostuvanja iz Predanovec v Prekmurju. Mednarodne razsežnosti pa je kurentovanje doseglo v naslednjih letih, ko so se domačim in drugim slovenskim tradicionalnim maskam pridružile še skupine iz Hrvaške, Srbije, Makedonije, Madžarske, Avstrije, Italije idr.

Tudi letos ni bilo drugače. Mi smo prispeli dovolj zgodaj, da smo si izbrali dobro točko kjer smo lahko občudovali vseh tri tisoč in še nekaj mask. Sprevod se je vil skoraj cele tri ure, fotoaparati so bliskali, nikomur ni prišlo na misel, da bi zapustil prizorišče. Sprevod je imel tri vsebine. Prvo je bil mimohod Etno mask in kasneje mednarodna udeležba. Na koncu pa še naše razburkano politično dogajanje, katero je poželo velike salve smeha.

Po končanem defileju vseh mogočih mask, zgodovinskih likov in šem, smo se odpravili nazaj proti Gorenjski. Še postanek »na škofiji« Trojane po zalogo krofov in hajd domov. V našo prelepo Zgornjesavsko dolino smo prispeli v poznih večernih urah. Ob  pogledi na, od mesečine obsijanih naših planin, se človeku nehote utrga izdih, oh kako je lepo. Ni čudno, da toliko ljudi hiti in hodi v planine

Današnji izlet nam je mnogim polepšal dan in še nekaj naslednjih. Doživeli smo nekaj prečudovitega. Tega nobena TV hiša ne more pričarati, to doživiš lahko samo v živo. Upam si trditi, da nismo bili zadnjič na Ptuju na Karnevalu z veliko začetnico.

Lepo se imej, ki prebiraš te vrstice. 

Predsednik DI
Jože Zupančič