DI Kranjska Gora: Poročilo o delitvi socialnih pomoči 2011

Kaj je revščina? Absolutna revščina je tisto, kar predstavlja minimum za preživetje. Po tej definiciji lahko predpostavimo, da obstajajo minimalni standardi, pod katerimi ljudi, ki te meje ne dosegajo, uvrščamo v kategorijo revnih. Najbolj pogosto uporabljeno merilo je prihodek posameznika. Posameznik, katerega prihodek je pod določeno mejo, ki je sprejeta kot minimum, potreben za življenje, se uvršča med revne. Kadar pa govorimo o relativni revščini, je položaj merjen v razmerju z drugimi v enakem okolju. Kar pomeni, da bo nekdo, ki se uvršča med revne v razviti občini, imel večji prihodek, kot tisti v manj razvitem delu države. Tako je razumevanje in definiranje revščine velikokrat odvisno od navad, standardov in realnih vrednot. Poleg tega je pomemben tudi kulturni vidik, kaj nekomu predstavlja revščino.

Danes je marsikdo spoznal, da ni nujno, da se z gospodarsko rastjo zmanjša revščina v državi. V Sloveniji se je z naraščajočo gospodarsko rastjo v preteklih letih revščina celo povečala in zajela velik krog državljanov. Revščina ima mnogo obrazov. Nekateri ljudje so lahko revni skozi celo življenje, spet drugi pa se izvlečejo in spet padejo v revščino. Fenomen revščine v Sloveniji je da so med revnimi redno zaposleni! Najpogostejši razlogi za revščino: izguba dela, pomanjkanje ustreznih ukrepov države, predvsem v obliki socialne pomoči in delavskega zavarovanja, v katerega bi bili vključeni nezaposleni. Revščino narekujejo tudi gospodarske, politične, in druge oblike neenakosti, ki preprečujejo, da bi se podpora splošnega mnenja revnim izboljšala. Nekateri pa vse življenje tarnajo kako so revni, pa niti ne vedo kaj je revščina.

O zgoraj napisanem govori Evropska socialna listina. »Revščina in socialna izključenost pa sta opredeljeni v Evropski socialni listini, ki so jo sprejele članice Sveta Evrope leta 1996 in je začela veljati leta 1999«.

V našem kranjskogorskem društvu invalidov z vso resnostjo spremljamo socialno stanje posameznega člana, seveda v mejah, katere nam določa Zakonodaja. Nič novega ne bom zapisal, če zapišem ugotovitev, da je revščina veliko bolj skrita, kot bolezensko stanje posameznika. O zdravstvenih težavah je posameznik še pripravljen spregovoriti, da pa je na robu revščine ali pa že globoko v njej, pa takega posameznika ne srečaš pogosto, prav za prav ga sploh ne. Običajno so tisti najbolj glasni, da so reveži, še daleč od revščine in vsak posamezni primer, kar kliče po pazljivosti pri dodeljevanju pomoči.

Naj nadaljujem z rekom, »da krogla in medalja nikoli ne zadane pravega«, tako tudi socialna pomoč redko zadane prave in pomoči potrebne. Država še danes nima izdelanih kriterijev, organizacije ki delijo pomoč nimajo dostopa do podatkov, ki govorijo o tej problematiki. Skratka odločamo se na zaupanju, da posameznik-poverjenik le toliko pozna socialno stanje osebe, ki jo predlaga za pomoč, da mu zaupamo. Ampak tukaj pri tem zaupanju se pojavlja neverjetno število pasti. In skupina, ki te predloge obravnava mora imeti veliko medsebojnega zaupanja, biti mora iskrena in razvozlati vse skrite scenarije predlagateljev. Le tako se izlušči revščina posameznika. Zavedati pa se moramo, da ni vsak revež, kateri izpolnjuje pogoje reveža. Enako kot diagnoza bolezni raka, dokler se strokovno ne potrdi ni še rečeno, da posameznik boluje za to boleznijo.

Izvršni odbor DI občine Kranjska Gora je po pripravah za jesensko socialno pomoč za svoje šibko socialno in finančno stoječe člane sprejel Sklep 3/11 na enajsti seji DI dne 06.09.2011. Po pregledu predlogov poverjenikov je izvršni odbor oblikoval spisek prejemnikov socialne pomoči. Na isti seji IO DI je bil sprejet sledeči Sklep 3/11: Pomoč se podeli v obliki vrednostnega bona po sprejetem spisku, ki je zaupne narave in shranjen v arhivu DI. Bone se nabavi pri glavni blagajni Mercator centra Slovenije v Ljubljani.

Oblikovanje spiskov socialno in finančno šibkih članov prejemnikov paketov je v sorazmerju finančnih možnosti društva. Za letošnjo akcijo je bilo predlagano nekaj več imen kot preteklo leto. Glede na socialni položaj invalidov v družbi, bi potrebovali veliko večje število finančne pomoči za naše člane. Realnost finančnega stanja posameznega člana je eno, realnost finančnih možnosti društva pa je nekaj drugega. Akcija, je glede tematiko »REVŠČINA« zelo občutljiva, zato je spisek prejemnikov zaupne narave in dostopen samo pooblaščenim osebam društva. Boni so bili dostavljeni upravičencem 19.09.2011 po redni pošti v pisemskih ovojnicah.

Predsednik DI:     
Jože Zupančič