DI Kranjska Gora: Poročilo s pohoda v novembru 2011
Glavni namen pohoda je spodbujanje skrbi za lastno zdravje posameznega člana.
Gibanje na svežem zraku je neposredna korist telesu. Telesna dejavnost je najpreprostejša oblika za izboljšanje duševnega in fizičnega počutja. Zaposlitev lastnega telesa je najboljši terapevt za naše zdravje. S spodbujanjem samega sebe k telesni aktivnosti pripomoremo k bolj zdravemu življenju. Telo si izboljša samopodobo, ima boljšo telesno pripravljenost, izboljša se kakovost življenja in podaljša življenje. Zdravniki telesno dejavnost priporočajo kot zdravilo in kot dopolnilo ukrep zdravljenja pri različnih bolezenskih stanjih.
Naši organizirani pohodi so namenjeni druženju in spodbujanju zdravega načina življenja v tretjem življenjskem obdobju. Znano je, da za ohranjanje zdravja v tem obdobju ni potrebna intenzivna vadba, da si ohranjamo telesno, duševno in socialno čilost do pozne starosti. Že pol ure vsakodnevne zmerne telesne dejavnosti ohranja mišično maso, prožnost telesa pri ostarelem človeku. Ohranja tudi gibčne sposobnosti in bistveno povečuje možnosti za daljše ter zdravo življenje. Seveda, tu je potrebno dodati, da imajo ljudje, ki so telesno dejavni skozi vse življenjsko obdobje, večje in boljše možnosti dolgega iz zdravega življenja. Poleg pa lahko mirne vesti zapišem, da ni nikoli nič prepozno ali bolje pozno kot nikoli, tudi pri telesnih aktivnostih v tretjem življenjskem obdobju je tako.
Zdravje je bogastvo, ki ga Kranjci postavimo vedno na prvo mesto. To bogastvo pa znamo ceniti šele ko nastopi bolezen. Vse premalo se zavedamo, da to bogastvo lahko ohranjamo le s preprostimi preventivnimi ukrepi, kot so opisani v zgoraj. Ko nastopi bolezen je čas ukrepanja. Za preventivo je takrat že prepozno.
Naredimo hitri test. Kaj pa ste za svoje zdravje storili danes? Vsi odgovori bodo hitri in brez premisleka, NIČ ! Vidite na ta način smo bolezni pustili na široko odprta vrata in sedaj ne krivimo službo, pa delo doma in stresno življenje. Na to ali bodo naša vrata zaprta pred boleznijo, lahko in edinole vplivamo sami.
Kako ? Pravilne odločitve, pri telesnih aktivnostih, opuščanju kajenja, zmernim pitjem alkohola. Avto naj bo pripomoček za hitrejše premagovanje daljav, ne pa podpora naši lenobi da ne bi storili kakšnega peš koraka preveč. S preventivnimi ukrepi preprečujemo dejavnik tveganja. Pri teh preventivnih ukrepih pa moramo biti pazljivi. Ko telesna aktivnost postane ali postaja preveč obremenjujoča, jo je potrebno zmanjšati ali za nekaj časa opustiti. Vsako pretiravanje je vedno škodljivo.
Da ne bom preveč pokroviteljski, naj se vrnem na naš današnji pohod. Pohod je zamišljen, kot narekuje novembrsko vreme. V tem času so že nizke temperature, sonca je malo in je z ogrevanjem sramežljiv. Če je pohod v tem času daljši in naporen, se pohodniki preznojijo in prehlad je tu. Nam pa ni namen pohodnike utrujati, temveč pripraviti dobro klimo druženja.
Za izhodišče smo si izbrali lepo alpsko vasico Mojstrano. To je ena od vasic Zgornjesavske doline, ki je dala v zadnjih petdesetih letih osemnajst športnih olimpijcev. Preteklost govori, da je razvoj naselja povezan s fužinarstvom in nahajališči železove rude v bližini, pa tudi s cementarno, ki je propadla po prvi svetovni vojni. Danes se prebivalci ukvarjajo z živinorejo, povezano s poletnim planinskim pašništvom, ter z delom v domači kovinski industriji na Jesenicah. Pomemben je turizem. Tu je osrednje izhodišče za vzpone v Julijce in Karavanke. Poleg naselja je smučišče z vlečnico. Ogleda vredne zanimivosti so cerkev sv. Klemena iz 17. stoletja, Triglavska muzejska zbirka, orjaški vaški oreh z obsegom 470 cm, park Triglavski gaj, Šmercova hiša, Ambrožčeva hiša, visoka slapova Spodnji in Zgornji Peričnik v dolini Vrat, ostanki akvadukta za nekdanjo cementarno in Aljažev dom.
Ob napovedani uri se nas je zbralo štirideset in zakoračili smo skozi vas, do Požgančevega mosta, od tu pa po opuščeni železniški progi do zaselka Kamne. Tu smo se obrnili proti severu in naš cilj je bila vasica Dovje. Dan je bil jasen in ne preveč hladen, pravšnji za pohod. Pogledi na Julijske Alpe prečudoviti. Naš predsednik vlade bi verjetno rekel fantastičen dan, in tudi res je bil. Po dobri uri in pol smo prispeli v vas, ki ima v Zgornjesavski dolini to prednost, da je največ obsijana s soncem. Vasica se omenja že davnega leta 1100 ko so te kraje naselili prišleki iz Bavarske, škofjeloških hribov in krajev, kjer so imeli Frajzinški škofje svoje posesti.
V sredi vasi stoji stara kovačnica, ki je zadnja leta dobila novo podobo in novo vsebino namenjeno lačnim in utrujenim turistom. Tudi mi smo se poslužili teh njihovih uslug in dobrot.
Tudi družabni del pohoda smo opravili pri Katri, kot se sedaj imenuje bivša kovačnica. Po nekaj urah smo nadaljevali naš pohod skozi Dovje do Pod Kepe to je malega zaselka, ki spada k vasici Dovje. Sprehodili smo se mimo opuščene lesne tovarne Lip, ki je kot vsa naša lesna industrija propadla. Kot da naša država ni poraščena vsaj s 60% kvalitetnih gozdov. Razumi kdor more. Od tu je le streljaj do mostička, kjer prečimo reko Savo, ki je tu še čista in lepo zelenkasta.
Kmalu smo na izhodišču današnjega pohoda. Le še pozdrav vsem in vsakemu in že se posedamo v avtomobile in čim prej domov na toplo.
No sedaj vam lahko odgovorim na vprašanje: Kaj pa ste za svoje zdravje storili danes? Odgovor je, veliko. Tudi vam želim, da lahko odgovorite enako.
Sedaj pa samo še pozdrav iz Zgornjesavske doline, z zadnjega letošnjega pohoda, kajti zima že trka na vrata.
Predsednik DI
Jože Zupančič