Kranjska Gora - Poročilo o »Dnevu zabave na snegu«

Dne 26 januarja '04 ob 10h dopoldan smo se člani invalidi (23) zbrali ob žičnici v Gozd Martuljku. Kot je bilo dogovorjeno na IO DI 20.01.04 smo si ta dan vzeli za druženje na snegu. Večina (20) si je za svojo zabavo izbrala sanke (3) pa so kombinirali prvi del tek na smučeh in drugi del sankanje. Na lepo pripravljenih progah za tek in sankanje, tekaške (caa 5 km) so speljane na južni strani vasi pod mogočno Martuljkovo skupino v kateri kraljuje Špik z ozadjem Šklatice, sankaška proga caa 3 km, pa je speljana po severnem pobočju te Martuljške skupine, po lepi gozdni cesti. Obe tekaška in sankaška proga pa sta lepo speljani in primerni prav za take skupine kot je naša, ki je sestavljena iz starejših in še invalidnih oseb. Za sankače, da ni bilo potrebno v breg vlačiti težkih sank smo poskrbeli za prevoz sani in tistih invalidov, ki so težko premagovali brežino, nazaj proti dolini ni bilo problemov,slišalo se je le veliko veselih vzklikov. Za ilustracijo, med nami je bila naša članica, dama, ki je povedala, da že ni sedela na saneh celih 40 let, si lahko predstavljate njeno veselje.

Za popestritev smo imeli seboj tople napitke čaja in kave, za korajžo pa tudi nekaj konkretnega, ki se ga deli po frakeljčku. Da pa ne bi omagali ali bilo slišati kruljenja v želodcih, pa smo pripravili za vse, domače Mercatorjeve klobase, ki so šle prav dobro v slast in tek vseh sodelujočih na športnem dnevu.

Mogoče koga zanima kdo je bil zmagovalec, vsak, ki je prisopihal do vrha sankaške in vsi ki so opravili nekaj korakov v smučini. Največji zmagovalec je bila dobra volja, ki smo se je nalezli drug od drugega in prepričan sem tudi odnesli zvrhano mero vsak sebi domov.

Namen današnjega dne je bil dosežen. Za vse nas je druženje, tista energija, ki daje človeku veselje in upanje, da ni vse tako črno, kot si prestavljamo, ko smo sami in je prisotna še misel, da smo od vseh in še od Boga zapuščeni.
Ugotovitev današnjih udeležencev je, da je druženje v sedanjih časih tako redko, kot je bil redko včasih kruh na mizi, da pa je druženje ravno tako potrebno kot kruh za vsak dan.

Ko se je popoldan prevesilo v drugo polovico smo se poslovili z obljubo, da se drugič zopet srečamo in poveselimo.

Predsednik DI:
M.P.