Vladimir Kržišnik, MDI Idrija-Cerkno: Iz zbirke ''Zaris v čas''

Ta nori svet 

 
To je nori svet.
Spati, jesti, delati,
vsi samo hitijo,
saj še za živeti ni.
Škarje, državna palica
in še kaj,
grozeče 
visi nad glavami.
Raji dihati ne pusti,
ker se za svojo plat boji.  
 
Vedno je prisotna bolečina.
Hočem samo ljubezen.
Ljubiti se,
prodreti globoko vate,
stopiti se s teboj.
Slišati tvoj krik,
ko zalijem tvojo ženskost,
ki prelije se čez rob,
tvojega vročega razporka,
kipečega hrepenenja,
ki je kot popek,
še nerazcvetele rože.
Zaspati v opoju ljubezni.
Pozabiti na ta zagamani svet.  
 

Valovi življenja  

 
Morje pljunka,
valovi se prelivajo,
lahen vetrc se igra,
natrosil poln jerbas je besed,
da z njimi nove rime piše,
le poet sliši glas morja,
mu šepeče,
ga ljubkuje,
boža nežno mu obraz,
zamakne se v daljavo,
zagleda morsko vilo,
kako sedi na valu
z odprtimi rokami,
ga omamno vabi
v svoj objem.
Popelje ga v skušnjavo,
sladko vince piti da,
ovije ga v omamo,
v njeno bit se prelevi.
Le poet sliši glas morja.
 

Pelin bolečine 

 
Tvoj srepi pogled,
pikre besede,
bičajo,
tolčejo,
bijejo v obraz,
trgajo srce,
v temi,
se kažejo kresnice,
iskre pred očmi,
skelijo,
žgejo,
so kot grom,
pok sredi tišine,
zažgejo v globino,
pustijo bolečino,
grenko sled pelina. 
 

Žarek 

 
Žari svetloba,
osvetljuje,
tiho objema,
nežno boža,
mnogi jo samo čutijo,
nemo zrejo v prazno.
Pravi balzam
je poslati,
slišni in vidni žarek,
kot luč tistim,
ki ždijo v senci,
večni temi,
gluhi tišini,
v vozičkih,
priklenjeni na posteljo,
oropani
za vse radosti
tega sveta.
Čeprav samo s poezijo,
da jim polepša dan,
razsvetli dušo in srce. 
 

Ples ljubezni  

 
Samà v tihoti.
Mami me tvoja nežna koža,
roka drsi po njej,
vse bolj si vroča,
pohotna,
čutim tvojo toploto,
nežnih oblin
drhtenje telesa,
srkaš me vase,
vse globlje,
stapljava se v plesu ljubezni,
sva eno, telesi kipita,
zaplavava v neskončnost,
budi se vulkan poželenja,
vse bolj in bolj vre,
raste,
se dviga proti površju,
ognjen poljub odpre
še zadnja vrata,
izbruhne,
zapolni tvojo ženskost,
prelije se čez rob,
oba odnese v blaženo prostranost.
 
 Iz zbirke ''Zaris v čas'', Literarno društvo Ris Idrija