DI Kranjska Gora: Pohod do Pehte

Pomlad se že čuti, čeprav bo še nekaj vode preteklo do prvega pomladnega dne.

Deseti februar ni dan, ki bi bil kje zapisan kot kakšen pomemben dan, je dan nekaj dni po Svečnici in nekaj dni pred Matijem. Oba našteta dneva imata v ljudskih pregovorih zimsko poanto, čeprav data pa oba vedeti, da je pomlad tu v bližini. Ob Svečnici se govori, če ta dan od strehe kane, naslednjih štirideset dni tako ostane, kaj pa če ne kane ? Ob dnevu godovanja Matija se govori, Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi. Tu bi se lahko vprašal, ja za koliko časa pa ga pa bo naredil ?

No mi triinpetdeset po številu članov DI Kranjska Gora, ki smo se desetega februarja zbrali, da si zaradi dolge zaspane zime pretegnemo ude, se s tem dvema vprašanjema ali pregovoroma nismo Bog ve kako obremenjevali ali bo »kanlo« od strehe ali bo Matija naredil nove sveče, nam je bilo prav vseeno. Dan je bil kot nalašč za sprehod po svežem zraku. Sonce se je razdajalo, kot da ga bo LB že naslednji hip dala našim tajkunom za posojilo, da prevzamejo oblast še nad vremenom.

Kranjska gora je v tem času pravi direndaj ali, kot se sedaj direndaju moderno reče, da smo multikulturno zasedeni. Vsak dan se pripelje v kraj cca 3500 do 4000 avtomobilov, od balkanskih do skandinavskih oznak, zaparkirano je praktično vse, kamor se da stisniti osebno vozilo. To množico narobe parkiranih avtomobilov, nam verjetno najbolj zavida Ljubljanski župan, ki je uvedel stroge kazni, da polni občinski proračun na račun ljudi revežev, ki pridejo zapraviti tisto skromno plačo ali penzijo v Ljubljanske trgovine, kajti ravno on nam je pred leti na podeželju ukinil vse naše male lepe prijazne trgovinice. No možak je daleč videl že takrat, da bo lahko kasiral še dolgo na račun kmetov. No, mi s podeželja smo pa dobre duše in Ljubljančanom dovolimo vse zastonj, če pa ne, si pa sami vzamejo.

Naj opravljanje končam, z danes prebrano mislijo, da če nisi dip. ekonomist ne kritiziraj gospodarstva, »res globoka misel«. No zahajam tudi iz smeri, ker je internetna stran ZDISa ustvarjena, da napišemo le tisto, kar se dogaja med članstvom v društvu invalidov.

Kot sem že omenil je naš kraj že vso zimo polno zaseden, smučišča so polna, kot tudi sprehajalne poti. Danes pa še mi domačini ustvarjamo direndaj na poti proti Podkorenu v Veliko dolino do brunarice Pehta, kjer je naš prvi cilj. Tu sredi »Karenskih« smučišč se ob brunarici nastavljamo sončnim žarkom, kar pretoplim za ta čas.

Da ne pozabim omeniti, današnji pohod je bil posvečen obletnici smrti našega velikega pesnika dr. Franceta Prešerna. Naša kulturna animatorka Mira Smolej je tu sredi smučišč in kasneje pri malici, deklamirala nekaj verzov njegove Zdravljice ter nekaj stihov Otona Zupančiča, katere je posvetil njemu, velikanu poezije.

Nekateri smo ob tem srkali Pehtine zdravilne čaje, drugi se zdravijo s kačjo slino ali vinsko tekočino, ki so jo v sode spravili pridni vinogradniki. Tudi v tem srkanju je nekaj spomina na pesnika, mar ne ?. Med klepetom nihče ni opazil, da je sonce naredilo že kar zajeten korak proti zahodu, zato družbo spomnim, da je še najmanj pol poti pred nami. Vračamo se po lepi utrjeni snežni podlagi proti Kranjski Gori. Pogledi pa kar sami uhajajo proti vršacem v Juljicih in Karavankah, zasneženi vrhovi, obsijani s soncem, temno obsenčeni, kot, da jih je ustvaril največji umetnik sveta. To je kulisa naše doline, katere se pogled nikoli ne naveliča. Vsak nov pogled na gore odkriva nove in nove lepote, vsak trenutek drugače obarvane včasih vesele, včasih temno grozeče. No, ko takole med potjo kramljamo in se razgledujemo, mine čas, da človek kar težko dojame.

Tako smo prišli do našega zadnjega cilja gostilne Martin v Kranjski Gori. Tu nas je čakala dobra malica in pa drugi del današnjega cca 11 km dolgega sprehoda, to je družabni del. Kajti končati moramo med potjo začete pogovore, obdelati še dnevno politiko in pa vse dogodke od zadnjega srečanja do danes. Ja priznati moram, nismo vsega obdelali, nam je zmanjkalo časa. Ura večera se je bližala, prišel je čas slovesa. Obljubili smo si, da bomo neobdelane teme nadaljevali kmalu še vtem mesecu na novem srečanju prijateljev, za kar brez slabe vesti lahko trdim za današnje udeležence pohoda. Kako bomo rešili nedokončano današnje delo, vam dragi bralec sporočim v naslednjem poročilu. Imejte se skrajno fino in vsem lep pozdrav.

Predsednik DI
Jože Zupančič