DI Kranjska Gora: Tudi za kratek »pohod« moraš imeti načrt.

Naš današnji načrt vsebuje kratek pohod iz Planice v Tamar in do izvira Nadiže, prvemu izviru Save Dolinke.

Že večkrat sem opisoval kje in kako ter kaj počnemo v DI Kranjska Gora. Danes pa bi namenil nekaj besed načrtovanju akcij društva, s poudarkom na pešačenju. Tukaj lahko zatrdim, da je med članstvom v društvu pozitiven odnos do hoje, kot športne dejavnosti, katera je najcenejša ter najbolj in vsem dostopna v naravi.

• izletništvo so kratki sprehodi v bližnjo okolico z nezahtevnostjo brez posebne opreme
• pohodništvo je daljše od izletov in zahtevnejše s primernim obuvalom in uporabo pohodnih palic
• tura je več dnevni napornejši pohod, ta zahteva predpriprave in seveda primerno opremo in rezervnim perilom v nahrbtniku

Če bi razvrščal načine gibanja po naravi bi jih razvrstil nekako tako kot sem zapisal. Seveda je planinstvo ali gorništvo nekaj drugega, kot posebna panoga je alpinizem, ki potrebuje že izobraževanje. Po tej razčlembi, ki pa ni rečeno da je tudi pravilna, naj pogledam naslov prispevka v katerem je pravilno zapisana trditev »moraš imeti načrt« Vsako akcijo je potrebno načrtovati.

Načrtovanje se v DI začne v pripravah na Zbor članstva, tu pripravimo celoletni načrt delovanja za vse organe in komisije v društvu. Pravo načrtovanje pa se pravzaprav začne že, kar mnogo prej. Kako ? Načrtovanje letnih akcij z rokovnikom po mesecih sloni na pozitivnih izkušnjah preteklih akcij. Dandanes se temu reče »dobra praksa«, ki lahko sloni na lastnih izkušnjah ali pa se pridobi iz drugega okolja. Pri izpeljavi akcij iz preteklih časov se vsakdo (vsaj upam) nekaj nauči. To, če slediš dobrim in slabim stvarem pri operativnem izvajanju, je dobra podlaga za boljše načrtovane prihodnjih akcij. Toliko o načrtovanju in pripravi letnih planov.

Ko ti ta letni plan potrdi določen organ DI, pri nas je to Zbor članov, se prične podrobno načrtovanje izpeljave vsake akcije posebej. Načrt mora vsebovati kar nekaj standardnih vsebin. Najbolj važna je varnost udeležencev, sledi kdo je odgovoren za izvajanje akcije, na koga se obračamo, prav je da vemo kakšna je za ta predel kjer bo potekala akcija vremenska napoved, strokovna oseba za prva pomoč, čas potreben za izvedbo, dolžina v km, ugotoviti višinsko razliko, za nekatere je to zelo važen podatek, določiti je odgovorne osebe za vsako zadolžitev posebej. Posebno, če je akcija zahtevnejša, ali traja dalj časa in se je potrebno nanjo temeljito pripraviti, posebno pa je to važno, če je v akciji udeležba številčnejša, ker tudi hoja v skupini ni vselej varna. Zelo važno je da pred akcijo odgovorni ugotoviti ali imajo udeleženci pravo in primerno opremo. Tu ni kompromisov, tu ni popuščanja. Udeležence z neprimerno opremo se zavrne in izloči iz skupine. Že pred odhodom je nujno seznaniti vse udeležence, da pohod ni tekmovanje med seboj ali boj za prestiž, kdo bo prvi.

Nujno je imeti telefonske številke najbližjega Zdravstvenega doma, policije in reševalcev, katere pokličeš, če se primeri nesreča ali slabost nekoga izmed udeležencev. Pred pričetkom akcije je prav in odgovorno, da se obvesti odgovorno osebo doma ali pa se vpiše v knjigo v planinski koči, kam smo namenjeni, kje nas bo vodila pot, kje in kaj je naš cilj in predviden čas prihoda. Ti podatki so zelo važni, če pride do nesreče za hitro in učinkovito reševanje. Pa ne nazadnje, nič ni narobe, če je vodja pohoda, ture ali izleta seznanjen z nekaterimi podatki o zdravstvenem stanju udeležencev. Nujno pa je da ima naslove udeležencev in telefonske številke njihovih domačih ali tistih katere naj obvesti o .. Tu mi bo mogoče ugovarjala pooblaščenka za javne ali osebne podatke, pa nič zato.

To so le nekateri osnovni podatki o načrtu akcije, ker pa je akcija od akcije zelo različna, se je pač temu treba z načrtom čim bolj približati. Pripomnil bi še to, da na vabilo-plakat vidno napišite, da je »udeležba na lastno odgovornost«, to pri nesrečah ni kakšna olajševalna okoliščina, lahko pa pripomore pri dokazovanju, da je nekdo sam sebe precenjeval in to zamolčal, to pa je olajševalna okoliščina.

Toliko o načrtovanju naših aktivnosti. To zapisano ni nobena znanost, je pa prav, da se o tem, če sami ne obvladamo zadev nekako seznanimo.

Dolžina našega današnjega pohoda enajstega avgusta Planica / Tamar / Planica cca 10 km, višinska razlika 310 m, (140m Planica/ Tamar plus 170 m vzpona do izvira Nadiže). Podatki so na prvi pogled skromni po vseh postavkah, če jih primerjamo z predvidenimi gorniškimi podatki, kateri predvidevajo. Da človek v najboljši kondiciji na uro normalne hoje opravi 350 m vzpona na razdaljo 4 km ??. Ja, po mojem so ti podatki za »kerlce« v najboljših letih, tam od 20-40 let. Današnja skupina 44 pohodnikov, pa ima povprečje nekje 73 let ter z eno ali dvema pomočnikoma, po imenu BERGLA, potem pa ti naši podatki niso več tako skromni.

Cesta po dolini Planice do Tamarja je makadam in za javni promet »zaprta«, so pa seveda tudi tu nekatere izjeme s prirojeno nekulturo. Cesta naj bi se po Odloku občine uporablja samo za oskrbo planinske koče in pastirja ter pri reševalnih akcijah GRS. Danes je cesta v precej slabem stanju zaradi obilnih padavin v zadnjih dneh, kar bo, kot vedno, odpravljeno danes ali jutri.

Korak na makadamu je z dobrim oprijemom in skoraj brez stranskih nevarnosti. Je pa avgust, ki naj bi z vročino prispeval nekaj težav, pa nas je pri vročini letos razočaral, tako, da je pohod zelo prijeten. Naj pripomnim, da je po dolini speljana tudi steza, ki pa je bolj senčna in kdor želi sence je pametno, da se odloči za to varianto.

Dolina nudi prečudovite razglede na skalna pobočja, ki gredo v strmine najlepše gore v Julijskih Alpah, Jalovca, ali pa Mojstrovke, Travnika in drugih sten ter svetovno znanih Ponc.

V Tamarju nas pričaka Josipa Lavtižarja kapela Marije Pomagaj, katero je kot novo na tretjo avgustovsko nedeljo leta 1936 blagoslovil škof Gregorij Rožman. Od 1. septembra 2002 pa kapela slovi tudi po mozaičnih poslikavah patra Marka Rupnika, doma s Črnega Vrha nad Idrijo.

Ko smo prispeli do koče v Tamarju smo posedli pred kočo in se dodobra razgledali okolico. Po kratkem počitku, pa se nas je večina odpravilo še do izvira Nadiže. Steza se vzpenja v serpentinah, le čisto pod izvirom je nekaj klinov in že zrete v najbolj čisto izvirno vodo. Izvir je zanimiv iz več vidikov. Voda vre iz pod žive skale, kjer si je izdolbla svoj pogled na sonce, temperatura vode je celo leto konstantna Izvirna studenčnica se spušča v majhnih slapovih 170 m nižje do vznožja, kjer že po nekaj metrih ponikne v produ in v Zelencih med Ratečami in Podkorenom privre znova na dan, kot uradni izvir naše najdaljše reke Save.

Čudoviti pogledi na vrhove Julijskih Alp je enkratno plačilo za vloženi napor. Tukaj se dogaja še ena posebnost. Nikjer nobenega ropota, tišina, katere smo se doma že kar odvadili. Po mestih, pravzaprav že tudi po vaseh ni nikoli nobenega miru več, nihče ne spoštuje Zakonodaje o javnem redu in miru. Nikoli ni nedelje praznika, da ne bi nas nekdo motil na tak ali tak način, način je že kar naš standard življenja, češ pa kaj me briga še okolica. No ob takem razmišljanju se zbudim iz transa tišine, ker moram prekiniti udeležencem pohoda uživanje lepot krajine in idilo miru. Prišel je čas vrnitve v nori svet civilizacije.

Vračamo se po isti poti kot smo prispeli, nazaj v Planico. Tu je predvideni družabni del današnjega pohoda, ki je v bistvu osrednji del vsake akcije, ki daje tempo množičnemu obisku naših akcij. Čas, namenjen družabnemu delu je vedno prekratek, ne glede na dolžino časa, ki ga preživimo skupaj. Spomini na tako druženje nam napolnijo življenjske baterije, tako da komaj čakamo naslednjega srečanja.

Na vseh naših akcijah opažam fenomen, kako malo ljudje potrebujemo za sprostitev. Le nekdo mora povleči, da se sproži voz dobre volje in pozitivne energije. Žalosti me dejstvo, da tega ne opazijo Zakonodajalci. Vodilni v društvih smo po večini že v letih, vsaj pri nas je tako, ne vidimo pa svojih zamenjav. Zakaj? Ja, kdo bo pa prevzel vodenje društva, če pa mu zakon še posebej grozi, da se mu zakonodajalec lahko usede na njegovo premoženje, v kolikor bo kdo od funkcionarjev naredil poslovno napako, ni nujno da bo to predsednik, odgovarjal pa bo on. Kjer in kadar koli omenim ta problem, mi vsi govorijo, najdi si namestnika! Moj odgovor je, zakaj naj najdem namestnika jaz, saj ga vi potrebujete. Vem malo nesramno, ampak taka so dejstva.

No za danes vsem samo še lep pozdrav, zopet se oglasim naslednji četrtek iz izleta s splavarjenja po Dravi.

Kranjska Gora, 11.08.2011

Predsednik DI 
Jože Zupančič