DI Kranjska Gora: Kakšen tip "firbca" smo?
Videti, doživeti ter potešiti svojo znatiželjnost ali obrnjeno, kakšen tip »firbca« smo?!
Ljudje smo različnih nazorov. Nekateri komaj čakajo na priliko, da kam, časovno neomejeno, odpotujejo in se med potjo ustavljajo in razgledujejo. Te običajno imenujemo popotniki. Drugi ravno tako radi, za nekaj točno določenega časa spreminjajo okolje, le da jih več ciljev na enkrat ne zanima, te imenujemo počitnikarji. Naslednja vrsta so, eno ali dvodnevni popotniki, kateri se običajno potrudijo samo do določenega cilja, ki je izbran že v naprej. Te pa imenujemo izletniki. Naslednja kategorija so ljudje, katere zanima bližnja okolica, predvsem kot gibanje na svežem zraku, te imenujemo pohodniki. V naših krajih je prisotna še ena vrsta »firbcov«, to so ljudje, katerim pomeni vse, tura v planine, pa naj gre za alpinizem, gorništvo ali planinstvo, te običajno imenujemo hribolazci. Obstaja pa tudi rekreativen tip, ti odpotujejo na rekreacijo v določene kraje zaradi smučanja, kolesarjenja, pohodništva itd, tem pravimo športni rekreativci. Naj omenim, med mnogimi panogami, še eno kategorijo popotnikov, to so poslovni popotniki, ti so prisotni vedno tam, kjer je njihova poslovnost zaželena in perspektivna, to so gospodarstveniki ali kongresni turizem.
Ta in slična poimenovanja se običajno uporabljajo na lokalnem pa tudi na svetovnem nivoju. Če bi za vse vrste avanturizma in turizma vedno iskali posamezna poimenovanja, bi bila na tem področju prava zmešnjava, za to je skupno ime za vse kategorije le ena sama beseda, turist.
Turizem je pojem, pod katerim običajno razumemo oddih in njegove spremljajoče dejavnosti. Če se pri tem naslonimo individualno na osebo, lahko turizem štejemo kot nenadomestljivo samoizobraževanje, iz katerega se lahko naučimo strpnosti in razlik med narodi, predvsem pa spoštovanja do različnosti in kulturnih razlik, razlik v zgodovinski arhitekturi in razvoju v splošnem človeškem bivanju.
Za razvoj turizma v določenih krajih, pa je nujno, da je izpolnjenih nekaj pogojev, ki so kot kažipot za slučajnega ali usmerjenega popotnika. To je predvsem dobro razvita gospodarska dejavnost, dobra infrastruktura na področju prometa, trgovin, zdravstvene oskrbe, da destinacija nudi nekaj, kar drugje ni moč najti ali videti. Nezamerljiva je ponudba gastronomije, nočitvenih kapacitet in gostinstva na sploh. Gost pa običajno vpraša, koliko pa bo moral odšteti za tak obisk. Cenik uslug je običajno tisto, ki privablja ali odbija ali pa naredi naravno selekcijo gostov.
Tudi popotnik mora, preden se odloči obiskati določene predele, izpolniti nekaj pogojev, da bo zadovoljil svoje potrebe. Prepričati se mora ali mu nudijo ustrezne pogoje, kako so dostopni domačini, kakšne so razmere za prijetno preživetje počitnikovanja. O tem govori v osmih točkah, etični kodeks »Svetovne turistične organizacije – UNWTO, napisanih in ne pisanih pravil v turizmu. Med drugim govori tudi o definiciji turista, ki je to šele takrat, kadar se oddalji več kot 80 km od stalnega bivališča.
Zakaj vse to opisujem in pišem. Pri izpolnjevanju letnega programa DI smo člani nemalokrat turisti, popotniki, pohodniki, rajžari, rekreativci in še kaj, pa ne samo zaradi programa, temveč zaradi dobrega počutja in zadovoljevanja osebnih potreb.
V našem društvu DI Kranjska Gora vsako leto namenimo nekje, trinajst dni za trinajst izletov po Sloveniji, enako dni za pohode po naravi in po svežem zraku, ter nekaj dni za športne in počitniške dejavnosti, pa še kaj bi se našlo.
Današnji triindvajseti dan avgusta se nas je devetinštirideset po številu, namenilo za društveni izlet za samoizobraževanje o zgodovinskih in kulturnih dogodkih našega najstarejšega mesta Ptuja.
Dan smo začeli, kot običajno v Ratečah, kjer so vstopili prvi potniki, nadaljevali po Zgornjesavski dolini do Mojstrane, kje so vstopili še zadnji potniki in popolnili vse sedeže v avtobusu.
Poti proti Ptuju vam ne bom opisoval, ker sem jo že tolikokrat popisal, da skoraj ni več kaj dodati, če ravno je naša deželica nepopisno lepa in zanimiva, ter polna zgodovinskih spominov. Kjer koli zasadiš lopato se na dan pritrklja nekaj iz naše preteklosti. Če pa jo opazuješ samo vizuelno, pa kaj kmalu ugotoviš, da je vsa zelena in v cvetju, ter tako lepo oblikovana, da ti srce veselo zaigra. Če pa imaš še kaj narodnega ponosa, lahko ugotoviš, da živimo v samem naravnem raju. In ni se čuditi našim velikim pisočim možem, ki so ta košček zelene narave na sončni strani Alp, poimenovali raj pod Triglavom. Jaz jim vsekakor pritrjujem.
Opisovati, kaj smo videli na Ptuju, je nehvaležna naloga. Toliko lepega in zanimivega ima pokazati Ptuj, še več lepega in zanimivega skriva Ptuj, koliko lepega se dogaja na Ptuju, vse to je za dve debeli knjigi in ne za dva odstavka, kolikor imam jaz prostora.
Naš ogled smo pričeli in končali iz žabje perspektive, kot potniki in turisti na mestnem vlakcu. Turistični ogled se je pričel v Termah Ptuj, kjer s nas pozdravili in pospremili po Ptuju podžupan občine Hajdinja g. Franc Mlakar ter Matija Brodnjak meneger turizma na Ptuju. Vlakec nas je popeljal po zanimivem jedru tisoč in več let starega Ptuja. Naš vodič Matija, je nas popeljal daleč nazaj v zgodovino najstarejšega slovenskega mesta Ptuja. Mestna pot, po kateri se je premikal vlakec je že sama na sebi zanimiva, če pa imaš ob sebi še vodiča, ki jima je kraj in zgodovina pri srcu, je podajanje opisov enako, kot bi gledal na filmskem platnu, kako se zgodovina odvija pred tvojimi očmi. Preveč za eno samo glavo, da bi lahko vam povedal v eni sapi. To moraš doživeti. Do danes sem mislil, da mi je zgodovina našega Ptuja vsaj malo znana. Ko pa sem poslušal oba vodiča na vlakcu, sem se začel spraševati, ali sem preje že kaj slišal in prebral o Ptuju. Vodiča Matija in Franci, je enako živa zgodovinska knjiga Ptuja. Vsa opisovanja objektov ob katerih smo se vozili, njih čas gradnje, imena lastnikov, stari dogodki, letnice, to je prikazano tako plastično, da si opisano skoraj oprijemal. Vlakec je s svojo počasno vožnjo drvel skozi zgodovino kraja, tako, da je urica in pol bila za vse prekratka. Večkrat sem že doživel vodiča, za katerega bi lahko rekel, da je bil moteč za izlet, tokrat pa moram zapisati, da bi bil izlet slab, če ne bi imeli takih vodičev
To doživetje bomo zagotovo ponovili, če ne vsi, sam pa zagotovo.
Spoznavanje Ptuja smo končali v Termah Ptuj od koder smo se podali še do Juršincev in vasice prav za prav zaselka Bodkovci, na Turistično kmetijo Amur. Tu smo nadaljevali dan z družabnim srečanjem udeležencev. Že ob prihodu nas je počakala domača ekipa s harmonikarjem. Začeli smo z domačimi dobrotami v obliki kosila, prilivali domačo kapljico ter se kasneje ob glasbi zavrteli v taktih polke in valčka. V takem vzdušju pa čas mineva z hitrostjo formule ena.
Družba je bila ravno na vrhuncu lepega, ko sem moral poseči in vse spomniti, da moramo priveslati še do doma. Poslovili smo se od gostiteljev in harmonikarja.
Pričel se je sklepni del izleta to je vračanje nazaj v našo dolino. Še postanek na Trojanah, da so nekateri obnovili zalogo krofov, drugi so malo pretegnili noge, ki od dolgega sedenja nekako otrpnejo, tretji so izpraznili nekatere dele telesa za lažje nadaljevanje poti.
Preživeli smo prečudovit dan, bil je poln prijetnih presenečenj, dobre družbe in veselja, katero nam je napolnilo naše življenjske baterije vsaj do naslednjega četrtka, ko se odpravimo na romanje na Svete Višarje. Do takrat pa se imejte lepo in vsem pozdrav.
Predsednik DI
Jože Zupančič