DI Kranjska Gora: Kolesarjenje za praznik

  Če začnem ta zapis z besedno igro ; narava, kolo, rekreacija….Če te tri besede prebereš kot stavek se ti v glavi običajno odvrti kratek film z vsebino: Sem v naravi na kolesu in se rekreiram. Tisti z boljšo domišljijo vidijo še ozadje, kje se dogaja ta film.

  Kaj je narava v tej besedni igri? Ena velika telovadnica. Kaj pa kolo? Ja v tem primeru je kolo fitnes orodje, ki je postavljeno v veliko telovadnico. Kaj pa ima tu zraven še beseda rekreacija? Tukaj vidim človeka, ki mu ni do peš hoje po naravi, temveč si želi rekreacijo z nekaj več andrenalina, da mu kri hitreje plapola po žilah, da si ogleda okolico s kolesa in vidi več okolja, kot bi ga videl peš. Da o pozitivnih učinkih kolesarjenja ter primerjava rezultata med peš rekreacijo in kolesarjenjem rajši ne omenjam. Razlika je tudi v tem, da za peš rekreacijo ni potrebno imeti posebej orodja, če odmislim pohodne palice. Drugače je pri kolesarjenju, ko je ta zahteva bistveno dražja. Pa še tu je razlika v vložku, kakšno kolesarjenje si si izbral. Za preprosto vožnjo v naravo, po zato namenjeni kolesarski poti, rabiš orodje/kolo za cca 200,00 €, plus nekaj deset € za kolesarsko čelado. Za vse druge vrste kolesarjenja pa je treba seči precej globje v žep. Ko imaš vse to pošlihtano, bi rekli pri nas, si nekako pripravljen za nabiranje novih moči na kolesu.

   Ampak tudi to še ni vse. Pred začetkom kolesarjenja je nujno nekaj vedeti. Vedno upoštevaj lastne sposobnosti in se ne precenjuj, preglej svojo opremo in se primerno pripravi. Bodi uvideven do drugih udeležencev. Imej vzdrževano opremo. Pri sebi imej potrebne količine osvežilne pijače, prvo pomoč ter nekaj rezervne opreme in oblačil. Vedno nosi čelado in drugo primerno zaščitno opremo. Ne oviraj drugih uporabnikov in opozorjaj nase. Prijazen pozdrav je vedno dobrodošel, pa še nič ne stane. Bodi uvideven, upočasni vožnjo, vzpostavi komunikacijo z rekereativcem, ki je počasnejši kot ti. Če je potrebno, se hitrejšemu umakni, oziroma sestopi s kolesa. Če je le moč, vedno izbiraj poti označene samo za kolesarje. Če nisi prepričan, ali je pot odprta tudi za kolesarjenje, se pozanimaj. Objesten način kolesarjenja lahko vpliva na odločitve in odnos lastnika zemljišč. Ne kolesari v območjih, kjer bi zaradi kolesarjenja lahko prišlo do škode ali nezaželenih okoljskih vplivov ali konfliktov z drugimi uporabniki ali lastniki naravnega okolja. Vedno imej na umu, da nisi sam, da te poti uporabljajo tudi drugi. Vse svoje odpadke sortiraj in odlagaj na zato označeno mesto ali odnesi domov. Na počivališčih ne uničuj opreme ter pazi na red in čistočo. Za tabo bodo prišli še drugi, tako kot si ti prišel za drugimi. Skratka vse kar počneš počni tako, kot si želiš, da bi drugi tebi naredili.

   V naslovu sem napisal še besede, “in občinski praznik”. Mogoče se bo kdo vprašal, ta pa je patron, meša krompir in jabolka. Pa to samo izgleda na prvi pogled. V DI Kranjska Gora smo danes 06. avgusta izvedli že 14. kolesarjenje v počastitev občinskega praznika. Vsa leta je to ena bolj obiskanih društvenih akcij v poletnih mesecih, ko pritiska vročina. To invalidsko športno kolesarjenje je, kot turistična prireditev objavljena v napovedniku občinskih turističnih prireditev. Akcija pa je tudi obletnica izgradnje prvih kilometrov kolesarske steze, namenjene samo kolesarjem in takemu načinu telesnega rekreiranja. Med tem časom štirinajstih let so občinsko kolesarsko stezo primerno dokončali in povezali z Italijo in Avstrijo, je pa tudi v fazi dokončanja daljinske kolesarske povezave z Jeseniško občino. Daljinska kolesarska steza po dolini, pa je poimenovana po vsem svetu znanem andrenalinskem kolesarju, petkratnemu zmagovalcu najtežje kolesarske preizkušnje RAM čez Ameriko, Juretu Robiču.

  Kolesarjenje je v zadnjem času, posebno med mladimi, v strmem porastu. V Kranjski Gori si je že skoraj na vsakem vogalu moč sposoditi kolo in se odpeljati svojemu cilju naproti. Po skoraj 200 km asfaltiranih in speljanih kolesarskih poteh v okolici Kranjske Gore je moč obiskati vse naravne znamenitosti doline, katere so vredne ogleda. Če naštejem samo najbolj atraktivne, dolino Planice, NR Zelenci z izvirom reke Save, Vršič in pod njim Rusko kapelico, Mali Tamar, Krnico. V dolini Vrat pa lepa slapova Peričnika, samo dolino Vrata, Kot in Krmo pa Zgornjo Radovno, a lepih alpskih vasic v tem delu ne omenjam. Povsod vas bodo veseli gostinci in zadostno število kolesarskih lepo urejenih počivališč. Za tiste, kateri imajo željo po daljših kolesarskih turah, je poskrbljeno. Odkolesariti je moč preko slikovite doline Radovne na Bled, Pokljuko in naprej v Bohinj ter preko Sorice v Dražgoše in v Železnike ali v drugi smeri proti zahodu v Italijo in Avstrijo, kjer je za kolesarje na voljo sto in sto km, kolesarjem namenjenih poti.

    Na pobočju Vitranca nad Kranjsko Goro pa je zgrajen za kolesarje najbolj privlačen gorski kolesarski park v tem delu Evrope. Vsem adrenalina željnim ponuja užitke gorskega kolesarjenja ter strahospoštovanja vreden spust preko različnih orodij in drugih ovir v parku. Na začetek kolesarskega parka vas popelje žičnica Vitranc, nakar se odpre pred vami divji spust v dolino.

   Sedaj verjetno že razumete, zakaj je kolesarjenje med člani DI Kranjska Gora tako priljubljeno. Mi smo več ali manj starejša generacija kolesarjev, ki jim je užitek biti v naravi in dobri družbi veselih kolesarjev. Družba zbrana za kolesarjenje v počastitev občinskega praznika danes šteje 38 članov. Etapa, ki smo si jo izbrali, nas vodi skozi Kranjsko Goro, mimo žičnic speljanih po pobočju Vitranca, mimo slikovite v alpskem stilu zgrajene vasice Podkoren. Vasica je bila vse do izgradnje železnice leta 1870 bolj kot z drugimi vasmi doline povezana s Koroško. Tu je bila včasih Mitnica in prva poštna postaja v Zgornjesavski dolini. Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom, kateri se zadnje čase nagiba v turistično stran. Nadaljujemo proti NR Zelenci in mimo brunarice Pehta, ki kolesarja odžeja ter nahrani in daje kraju pridih turistične vasi. Še nekaj zavrtljajev s pedali in že smo na križišču, kjer se kolesarska steza cepi, levo proti dolini Planice, desno, v najbolj zahodno vas tega dela Slovenije v Rateče. Naravnost kamor je speljana daljinska kolesarska pot, nas vodi mimo smučišča Mecesnovec, ki pa že nekaj let sameva zaradi ne dokončanja.

Dolina Planice je najbolj poznana po smučarskih skakalnicah. Prva tekmovanja v smučarskih skokih oz. poletih so tu potekala že v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Med drugim je bila leta 1936 prvič presežena znamka 100m. Leta 1994 je bila prav tako prvič presežena še druga magična meja 200m. Vasica Rateče se prvič omenja leta 1385. Vasico obdajajo njive, travniki in pašniki. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z rejo živine, povezano s poletnim pašništvom na planinah. Večina je zemljiških dvolastnikov, travnike imajo onstran meje v Italiji. Vse večjo vlogo vasi prinaša turizem.

   Kot sem že omenil, mi nadaljujemo naravnost in kaj kmalu se na desni strani kolesarske steze pojavi velik beli betonski steber, kot spomin na nekdaj strogo zastraženo državno mejo, ki je ločevala Slovence na dve domovini tu živeče in vse do Žabnice in naprej v Kanalski dolini v Italiji. Dober streljaj od kamna naprej je nekdanja gostilna Jalenova kantina, kateri je po več kot stoletju dobrega gospodarjenja, današnja kriza zadala zadnji udarec in je že nekaj časa zaprta. Tu se kolesarska steza zopet cepi na dva kraka. Levi odcep kolesarja pripelje v dolino Mangartskih (Belopeških) jezer, nadaljevanje naravnost pa pripelje v nekoč znani Italijanski Trbiž in Avstrijsko Koroško, nekoč vse Slovensko ozemlje.

   Naša skupina se je tukaj ustavila in po kratkem počitku smo se pričeli vračati nazaj v Kranjsko Goro. Tu v opisu poti velja spomniti, da se kolesarska steza iz Kranjske Gore (810 mnm) do Rateč (865 mnm) vse skozi vzpenja kjer se pri smučišču Mecesnovec prične spuščati proti Trbižu. Nazaj grede skoraj ni potrebno poganjati pedalov, ker je že nagib steze dovolj, da kolo lepo požira metre kolesarske steze.

   Po prihodu na izhodišče v Kranjsko Gora, nas je v gostilni Martin čakalo še praznovanje občinskega praznika v obliki druženja in dobre družbe. Kar nas je zadržalo tja v večerne ure, ko smo se veseli in dobre volje udeležili še uradne občinske proslave, katero je s svojim petjem popestri Oto Pestner. Preživeli smo lep dan namenjen ohranjanju dobre kondicije, ki je za dobro zdravje »Zakon«. Če že naše preplačano zdravstvo šepa in poka po vseh šivih, smo si nekaj od zdravja podarili sami, kaj več pa si že ni moč želeti. Če je res, da je smeh pol zdravja, potem ga imamo mi po današnjem dnevu vsaj za eno polovico še v rezervi.

   Tudi vam želim, lepo se imejte in se veliko smejte in bodite zdravi kot dren.

                                                                                                                                Predsednik DI: Jože Zupančič