Invalidska organizacija in njeno poslanstvo

Za bilten ob 30. letnici DI Ptuj (februar 2005) - Sam naslov je povezan s smerjo razvoja strategije invalidskega varstva, od katerega je odvisna stopnja socialne države, ki se navezuje na družbeni konsenz, kot ključni element socialnega sobivanja v evropski državi 21. stoletja.
Temeljna cilja strategije invalidskega varstva, tako kot jih vidimo v invalidskih organizacijah sta dva:
1. prvi je uveljavljanje pravic na temelju pravice do enakih možnosti in enakopravne obravnave
2. in drugi je uveljavljanje socialnega modela razumevanja invalidnosti, kjer se invalida obravnava kot celovito osebnost, kot avtonomni subjekt, ki ob ustreznih pogojih zmore izkoristiti preostale potenciale.

Invalidske organizacije so del civilne družbe, torej združenja invalidov, ki delujejo v javnem interesu, tudi v imenu statusa reprezentativnosti in želijo na organizirani način uveljaviti interese invalidov.

Zakonodaja je oblikovala invalidske organizacije v socialnega partnerja državi, delodajalcem in sindikatom in s tem okrepila naš pogajalski položaj. Tako bi naj bilo, dobro zamišljeno in civilizirano. Žal, praksa kaže drugače. Začne se že na lokalni in nadaljuje na nacionalni ravni. Razlogov za razhajanje z dogovorjeno politiko ne vidim toliko v sistemu, kot ga najdem v odgovornih ljudeh, ki s svojo nekomunikativnostjo izražajo brezbrižnost do tistih, zaradi katerih so postavljeni. Ta brezbrižnost se je tiho naselila v inštitucijah sistema, ki jih bolj zanimajo številke, kot pa individualne usode državljanov. To ni dobro, zato nam bodo vedno bolj v pomoč evropske usmeritve.

Pri oblikovanju socialne politike in politike zaposlovanja invalidov, EU sodeluje tudi s civilno družbo, z nevladnimi organizacijami in društvi, hkrati pa krepi tudi dialog s socialnimi partnerji na evropski ravni. Namreč, v EU se zavedajo, da smo invalidi ranljiva skupina, ki potrebuje nekoliko bolj fleksibilne oblike zaposlitve v smislu skrajšanega delovnega časa, dela na domu, delitvijo delovnega mesta in podobno. Nekaj teh elementov je prinesel Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju, ki pa se še ne izvaja. Pa bi se moral.

Sam sem že nekajkrat na državni ravni predlagal oblikovanje socialnih podjetij, pri katerih se država velikodušno odpove dajatvam zaposlenih in taka podjetja potem dejansko skrbijo izključno za blaginjo zaposlenih.
Prepričan sem, da bo do tega prišlo ob spoznanju, da Evropa prihaja k nam. Potem bomo v postopkih obravnave stranka, ki se je ne bo obravnavalo po delih, potem bo partnersko sodelovanje Zavoda za zaposlovanje in s Centri za socialno delo nekaj običajnega, potem bo civilna družba in v našem primeru DI Ptuj sestavni del tega partnerstva in potem bo končno vsem jasno, da je zaposlitev najboljša metoda boja proti socialni in ekonomski izključenosti.

To nam bo dala država in družba. In kaj bomo dali mi? Če ne vemo kaj, potem smo obsojeni na svoj mali svet, kajti čas daril je resnično minil.

Predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije
Miran Krajnc, dr. vet. med.