MDDI Celje: Dan odprtih vrat v počastitev mednarodnega dneva invalidov

Nikoli, nikoli, nikoli ne obupaj , je znan rek misleca. Tudi mi smo na nek način misleci, saj pogosto pademo,smo večkrat zaskrbljeni in obupani., potisnjeni v kot družbe, pozabljeni, osamljei ...

Pa vendar pomembno je, da hodimo po hribu navzgor in se vedno poberemo. Smo kot ptice z bolnimi, polomljenimi krili in vedno potrebujemo nekoga, da nam pomaga vzleteti in se pobrati. Potrebujemo drug drugega.

Heroji smo ja. a nič drugačni kot drugi občani, drugi državljani. Prav pa je, da vsake toliko časa opozorimo nase, da smo tu, da ne želimo nekaj nemogočega, ampak , da smo enaki kljub svoji invalidnosti, kljub drugačnim potrebam. Nismo krivi, da smo bolni, da nam je življenje naložilo malo več, malo več ovir , preprek, s katerimi se srečujemo vsak dan:

Prevečkrat govorimo o slabih, neugodnih časih. Prevečkrat je to preprost izgovor, izgovor da invalid izgubi službo in jo težko,če jo sploh še kdaj, dobi. Mnogi so svoje zdravje pustili v tovarnah, danes pa živijo z slabimi , 300 € pokojnine za dolga leta trdega dela. Kako?

S takšnim razmišljanjem smo na dan odprtih vrat v počastitev mednarodnega dneva invalidov opozorili nase. S svojimi čudovitimi izdelki so nas počastile Zvončnice z razstavo ročnih del.

Obiskali so nas tudi predstavniki sosednjih društev in številni naši člani s prijatelji. Posebno čast pa so nam izkazali Župani Vojnika, g. Branko Petre, Štor g. Miran Jurkošek, podžupanja mag. Darja Turk in direktorica CSD Celje ga. Olga Lalič Bezenšek.

V svojih pozdravnih govorih so poudarili pomen druženja s sebi enakimi, pomen opozarjanja na težave za katere je včasih potrebno le malo in jih rešimo ali vsaj omilimo. Veliko naših članov je starejših in samih in so zato taka druženja pomembna, saj imajo polepšan in popestren dan, ko se lahko pogovorijo in razvedrijo. Ob takih srečanjih člani dobijo informacije in napotke za težave, ki jih vsakodnevno tarejo. Pomen medsebojnega sodelovanja in pomoči pri reševanju problematike invalidov je poudaril g.Branko Petre, ki je poudaril , da je sodelovanje z društvom in občino Vojnik pohvalno. Z občino skupaj vodimo projekt »občina po meri invalidov«, kjer skupaj opozarjamo in rešujemo ovire, ki so pomembne za vse občane in za dolgoročen dobrobit vseh občanov.

Sledil je kulturni program, ob zvokih harmonike pa smo zapeli in zaplesali.

S svojim angelskim glasom ob zvoku kitare pa nam je polepšala dan prijateljica Brigita. Njen mili glas boža dušo in za trenutek se nam je čas ustavil. Zbrani so strmeli in poslušali njene pesmi in marsikatero oko se je zalesketalo.

Ob okusnem pecivu in rujni kapljici smo si bili enotni, da smo preživeli skupaj še en lep, nepozaben dan.

Ja biti invalid nikomur ni lahko, a breme je lažje, če ga nosimo skupaj.

Hvala vsem, ki ste na kakeršnjekoli način pripomogli, da nam je bilo skupaj lepo, ob okusni hrani in dobri rujni kapljici, čudovitim pecivom, dobri postrežbi,prijetnim kulturnim programom in glasbi.

Hvala spoštovani gostje, da ste si vzeli čas in se družili z nami.

Dragica Mirnik