DI Hrastnik: Kulturni dan – predstavitev knjige Jožeta Barachinija

Po nekajtedenskem premoru okrog novega leta, ko na društvu ni bilo množičnih aktivnosti (smo bili pa zaposleni s plani in poročili ob izteku leta) smo se v novo leto podali s prireditvijo ob kulturnem prazniku. Tokrat smo v goste povabili našega dolgoletnega člana iz Radeč, sicer rojenega Dolana, Jožeta Barachinija.

V četrtek, 15. februarja smo se zbrali v Knjižnici Antona Sovreta, kjer so nam ponudili možnost gostovanja z našo prireditvijo, kar se je izkazalo za odlično izbiro, saj je bil prostor nabito poln.

Za uvod nam je Mihaela Deželak predstavila nekaj izsekov iz življenja našega največjega pesnika Franceta Prešerna, vmes pa smo slišali tudi nekaj popularnih pesmi v izvedbi Nike Špajzer, naše mlade hrastniške ustvarjalke, ki nam s svojimi pesmimi vedno polepša prireditve.

Potem je s svojim nagovorom stopila na sceno Manja Golec, prav tako naša dolgoletna članica, ki je z Jožetom povezana že iz otroštva. Jože se je po končani strojni šoli zaposlil v Steklarni Hrastnik in tam spoznal celoten potek proizvodnje, pomagal je tudi pri izboljšavah. Kasneje se je poleg strojništva posvečal tudi lesarstvu, gradbeništvu in orodjarstvu. Za mejnik v svojem življenju Jože šteje obdobje, ko ga je zadela možganska kap. Za mnoge ob njem strašna izkušnja, zanj pa je to pomenilo, da je na polno začel ustvarjati. V zadnjih dvajsetih letih je tako ustvaril prek 1600 slik, ki visijo po stenah po vseh kontinentih. Slika pokrajine, živali, portrete, najljubša njegova tema pa je voda.

Po opisu Jožetove življenjske poti z Manjo pa nas je sam Jože popeljal skozi paleto svojih slik, ki so zbrane v njegovi knjigi. O vsaki je imel povedati zanimivo zgodbo in ob prigodah smo se večkrat tudi iz srca nasmejali. Še posebej se je ustavil ob vrsti portretirancev in o vsakem povedal kakšno anekdoto, pri srcu so mu tudi naslovnice za serijo knjig o celjskih grofih.

Ponosni smo na rojaka, ki je tako izvrsten v svojem početju in ob koncu predstavitve smo ga pozdravili z bučnim aplavzom. Želimo mu seveda najprej zdravja in še veliko ustvarjalnih uric. Osebje knjižnice Hrastnik nas je ob koncu, ker je pač pustni čas, pogostilo tudi s krofi. Zahvaljujemo se jim za gostoljubje in se veselimo prihodnjih dogodkov v tem našem prelepem knjižnem hramu.

Mojca Trbovc