Častni govor ob podelitvi zlate medalje FIMITIC Marjanu Krofliču
Ljubljana, Slovenija, 1. julij 2005 - Govor ob podelitvi zlate medalje FIMITIC Marjanu Krofliču, dolgoletnemu zastopniku za mednarodno sodelovanje Zveze delovnih invalidov Slovenije in podpredsedniku FIMITIC
V imenu izvršnega odbora FIMITIC sem še posebej vesela in zadovoljna, da lahko danes izrazim spoštovanje enemu najbolj aktivnih med nami, nekdanjemu predsedniku ZDIS in dolgoletnemu zastopniku ZDIS za mednarodne odnose pri FIMITIC ter podpredsedniku FIMITIC, našemu skupnemu prijatelju Marjanu Krofliču, ter mu podelim zlato medaljo FIMITIC.
V utemeljitvi je na diplomi zapisano, da se zlata medalja daje "kot priznanje njegovemu izrednemu osebnemu prispevku pri spodbujanju civilnih pravic invalidov in stalno prizadevanja na nacionalni in mednarodni ravni za vključevanje invalidov v delovno okolje, njihovo poklicno usposabljanje in vključevanje v družbo ter za njegov boj za izboljšave zakonodaje na socialno-političnem področju. Njegovo delo zgledno sledi ciljem FIMITIC-a in tako spodbuja napredovanje na področju rehabilitacije."
To kratko besedilo kot da opozarja na podobnosti z Marjanovim življenjem: prizadela ga je otroška paraliza in z veliko socialno zavzetostjo se je v življenju aktivno spopadal z usodo invalida.
Za celovito rehabilitacijo invalida je v družbi potrebna velika socialna zavzetost, in vedno lahko pričakujemo, ki jih bo treba premagati. Najhujši oviri sta nezavzetost okolja glede usode invalidnosti in brezbrižnost do invalidov. Za spremembo skupne zavesti sta potrebna vztrajno in natančno delo ter prizanesljiva moč prepričevanja.
Marjan Kroflič je leta 1994, ko se je znašel v vodstvu Zveze delovnih invalidov Slovenije, postopoma uvajal strokovno in raziskovalno delo. Pozitivni rezultat tega je bilo uspešno strokovno sodelovanja z Inštitutom Republike Slovenije za rehabilitacijo, ki je zelo dober primer sodelovanja na ravni civilne družbe. V zadnjih desetih letih velja izpostaviti zlasti sodelovanje na področju uresničevanja človekovih pravic invalidov skupaj z mag. Cvetom Uršičem iz navedenega inštituta, ki je zdaj v.d. generalni direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
V okviru delovanja pri FIMITIC je uspešno prenašal mednarodne izkušnje na nacionalno področje in obratno, temu pa je sledilo sodelovanje v mnogih mednarodnih seminarjih in uredniško delo pri izdaji tematskih zbornikov o "človekovih pravicah in invalidih".
Vrhunec njegovega delovanja predstavlja sprememba 14. člena slovenske Ustave o nediskriminaciji z vključitvijo besede "invalidnost", kar je uspelo doseči le s sodelovanjem mag. Cveta Uršiča, Zveze delovnih invalidov Slovenije ter Sveta invalidskih organizacij Slovenije. V drugem poglavju Ustave 'Človekove pravice in temeljne svoboščine' 14. člen določa, da je treba človekove pravice in temeljne svoboščine zagotoviti vsem, torej tudi invalidom. To je bil zgodovinski trenutek s simboličnim pomenom za invalide v Sloveniji, ki tako izrecno vključuje invalidnost v slovensko Ustavo kot načelo nerazlikovanja državljanov. Invalidom so s tem zagotovljene enake pravice in uresničevanje pravic na ravni države in ne le na ravni predpisov EU, njihove socialne pravice pa so šele sedaj zdaj primerno usklajene s slovensko Ustavo. Tako imajo invalidi odslej ustavno pravico do spoštovanja, neodvisnosti, enakopravnosti in solidarnosti.
Marjan je s svojim delom in izkušnjami posredno prispeval v dobrobit invalidov na nacionalni in mednarodni ravni. Mnogi invalidi iščejo pri reševanju svojih raznolikih problemov pri delu, na delovnem mestu, v okolju in skupnosti izkušnje drugih, da bi se česa naučili in včasih posnemali že doseženo, in izkušnje na mednarodni ravni so sestavina solidarnosti. Izboljšanje obveščanja in komunikacije je Marjanov ključni vidik, s katerima je mogoče doseči v svetu izmenjavo izkušenj s partnerskimi združenji, povezanimi v različne tematske primerjalne študije. S svojim strokovnim znanjem spremlja politična in zakonodajna vprašanja na evropski in mednarodni ravni, hkrati pa sooblikuje mnenja in stališča ob sprejemanju mednarodnih dokumentov, tudi v izredno kratkih rokih.
Ko sem izvedela, da se bo Marjan umaknil z mesta podpredsednika FIMITIC ob izteku mandata odbora FIMITIC konec letošnjega leta, sem najprej pomislila, da eden od kopilotov zapušča ladjo. Hkrati pa sem vedela, da ta primerjava ni primerna za opis dejavnosti človeka, čigar življenjsko delo je ves čas posvečeno invalidom. Na področju socialno-političnih vprašanj, povezanih z invalidnostjo, Marjan ni le kopilot na poveljniškem mostu, temveč deluje tudi v strojnici. Dejaven je na položaju, kjer je težko doseči resnični napredek, saj ga pogosto pogoltne vrtinec nezavezujočih izjav. Vendar je njegov uspeh kljub tem neprijetnostim očiten.
Sadež njegovega dela je lahko dozorel, ker se Marjan svojih nalog nikoli ni loteval z ozkega stališča strokovnjaka. Rehabilitacija mu ni nikoli pomenila zgolj premagovanje funkcionalnih posledic invalidnosti. Gonilna sila njegovega delovanja je bila želja, da bi načela človekovega dostojanstva in pravic uresničili tudi v korist tistih, ki so v slabšem položaju. Popolnoma se je zavedal tudi dejstva, da je varovanje miru v svetu in socialne varnosti sestavni del preprečevanja invalidnosti. Marjan nikoli ni dvomil, kam se postaviti pri prizadevanjih za mir in svobodo.
Zaradi tolikšnih skupnih prepričanj in idealov je bilo sodelovanje z njim izredno plodno. Izpolnjevanje svojih nalog si je precej olajšal s svojo prijazno naravo in diplomatsko sposobnostjo, saj je k skupnemu interesu prispeval tudi z osebnimi prijateljstvi. Zmožnost sklepanja trajnih prijateljstev je del Marjanove formule uspeha.
Zahvalne besede hitro postanejo klišeji in ne morejo več izraziti posameznikovih čustev. Vem pa, da Marjan, čigar osebna skromnost je ena od njegovih izjemnih lastnosti, svojo resnično nagrado vidi v sadovih svojega dela.
Dragi Marjan, dovoli, da ti podelim zlato medaljo FIMITIC.
Marija Lidija Štiglic, predsednica FIMITIC