DI Kranjska Gora: : Poročilo iz izleta ( romanja ) na Višarje

Naše društvo, društvo invalidov občine Kranjska gora je 23. avgusta 05 organiziralo izlet ( romanje ) na Svete Višarje v Italijo. Izleta se je udeležilo 40 izletnikov. Svete Višarje ležijo južno od Trbiža na nadmorski višini 1792m. Na Višarje, kjer je romarsko središče že od leta 1360 naprej, vodi več poti in iz več smeri in na več načinov. Najlažja je iz vasi Žabnice v Kanalski dolini z lepo gondolsko žičnico, ki te popelje v pičlih dvanajstih minutah na cilj. Ostale poti, razen ene po kateri se pride z avtomobilom na vrh, so vse romarske poti različnih težavnostnih stopenj in dolžin, od dveh in pol do štirih ur hoje.
Kot zanimivost naj navedem, da je bilo v preteklosti ob vsaki poti kar lepo število skladovnic z poleni, katerih nekaj si je oprtal posamezni romar in jih, kot za pokoro odnesel na Višarje.
Nam modernim romarjem kaj takega ni bilo potrebno. Mi smo z žičnico opravili vzpon in sestop.
Po vzponu smo si najprej razgledali okolico, po kateri so se še podile meglice, kasneje pa se je zjasnilo. Zaradi izredno čistega ozračja se je kot v ogledalu, lepo videlo na vzhodni slovenski strani naš Jalovec in Mangart. Na severu se je v daljavi kazal Grossglokner in Dobrač, ki kraljuje nad Ziljsko dolino. Dobrač je na južni strani skoraj navpična stena že od potresa leta 1511, katerega del se je odlomil in zrušil v dolino in pri tem pokopal pod seboj enajst vasi. Če se obrnemo proti zahodu pa se v daljavi vidijo Dolomiti, pod Višarji pa je lep pogled na nadaljevanje Kanalske doline. Pogled proti jugu pa zastira pogled, razgiban vrh Viša in mogočna stena Montaža.
Svete Višarje so tudi stara jezikovna tromeja, na kateri so se in se srečujejo trije, pravzaprav štirje narodi; Nemci, Italjani in Furlani ter Slovenci ali drugače povedano Germani, Romani in Slovani, ki so vedno našli moči, da so skupaj in v slogi častili Višarsko mater Marijo kraljico Evrope ter molili vsak v svojem jeziku. Žal pa so njihovi politiki, ali pa še, delali ravno obratno, tako, da so v preteklosti tukaj divjale razne vojne, zadnja je bila druga svetovna vojna. Za samo vas in cerkev je bila najbolj pogubna prva svetovna vojna, ki je vas in cerkev spremenila v nerazpoznavne ruševine.
Po razgledu po okolici smo udeleženci imeli ob 12 uri v cerkvi organizirano mašo. Maša je bila v Slovenskem jeziku. Tukaj še vedno velja, da je maša v tistem jeziku, katerega govorijo obiskovalci-romarji Višarij. Največkrat je kar v vseh treh jezikih. Povedati je, da vsi cerkveni dostojanstveniki govorijo tekoče vse tri jezike. Našo skupino je spremljal naš kranjskogorski župnik gospod Janez Avsenik. No naš župnik je vzel obisk Višarij dobesedno romarsko in se je povzpel in sestopil peš, kot se za romarja spodobi.
Po maši je bil čas za kosilo, ki ga nudijo tri velike gostilne z res bogato italijansko kulinariko pa tudi ostali vedno najdejo svojo priljubljeno jedačo. Cene, ja nižje od naših. Poleg tega je še kar nekaj okrepčevalnic in trgovinic z bogato ponudbo spominkov. Po kosilu je bilo druženje z ostalimi romarji in družabno srečanje ter v popoldanskem času vrnitev v dolino.
Vsi udeleženci so bili z izletom zadovoljni in navdušeni. Vsi po vrsti so obljubljali, da se naslednjih akcij v organizaciji DI zanesljivo udeležijo.

Predsednik DI:
Jože Zupančič