DI Kranjska Gora: Poročilo o izletu težkih invalidov

Že zjutraj, ko sem se skobacal iz rjuh in se skozi okno zazrl v nebo sem imel občutek, da me je prevzela pozitivna energija. Pogled je obetal sončen in veder petnajsti september. Vse to se je preko dneva ne samo potrjevalo, temveč nadgrajevalo in širilo na vse udeležence izleta.
Enainpetdeset težkih invalidov in spremljevalcev se nas je nabralo po postajah, kjer smo se posedli v avtobus. Zadnji, ki so se vkrcali so bili stanovalci doma upokojencev dr. Franceta Bergelja na Jesenicah. Trinajst po številu plus spremljevalka, danes trinajstica ni pomenila slabo, temveč srečno številko.

Z Jesenic smo se odpeljali proti aerodromu Brnik, kar je bil naš prvi cilj današnjega izleta. Tukaj smo si v spremstvu vodičev ogledali srce aerodroma, se seznanili z njegovim delovanjem in kasneje še z ogledom letaliških objektov in naprav ter nazadnje še z ogledom velikih ptičev, za nekatere nepojmljive velikosti in razmišljanja, ja, kako se pa ta stvar lahko sploh dvigne v zrak. Pa se, tudi to smo si ogledali in se prepričali da je vse možno. Čas ogleda aerodroma je minil kot bi ustrelil. Spodaj podpisani se je vodičema zahvalil za prijetno in s kupom novih informacij podprto razlago o letališču ter za prijetno druženje. Na hitro smo se poslovili ter že hiteli v Zgornji Brnik v vasico pod Krvavcem v prijazno gostilno Cilko. Tu smo si privoščili dopoldansko kavico, nekateri pa tudi kaj bolj konkretnega, saj je ura kazala že več kot enajsto dopoldan.

Od tu smo se odpravili proti središču občine Cerklje na Gorenjskem v Cerklje, si kraj ogledali iz avtobusa, drugače ni šlo zaradi večine težkih invalidov. Ustavili smo se v gostišču Češnar, kjer so nam prijazni gostinci pripravili okusno kosilo. Tudi počutje je bilo enkratno, za vse je bilo poskrbljeno, da je bilo dovolj na široko postavljeno omizje, da so vsi lahko sedeli ne glede na telesno okvaro. Tudi za posebne usluge so poskrbeli, res enkratno in moram se jim tudi po tej poti zahvaliti.

Po kosilu smo se odpeljali proti Brezjam, kjer smo se ustavili pri Baziliki Mariji pomagaj na Brezjah. Tukaj smo si nabrali še duhovnih moči, pustili breme, ki se počasi nabira v človeku, poslušali prijazne besede patra Franja, kateri nam je pomagal, da se duša sama od sebe odpre, obnovi in napolni z novimi močmi. Že smo se patru Franju zahvalili za prijeten zaključek dneva in se napotili proti našim domovom.

Če vse skupaj strnem, kot vodič in organizator izleta sem lahko več kot zadovoljen. Redko mi je dana možnost, da bi videl toliko srečnih obrazov, danes so bili vsi zelo srečni, hkrati pa tudi malo otožni, ko je nastopil čas da se poslovimo. Vsem sem obljubil, da bo IO DI tudi v bodoče organiziral take izlete za težke invalide.

Zahvaliti se moram spremljevalcem za nesebično celodnevno pomoč, katero so nudili udeležencem, ki imajo težave z gibanjem.

Predsednik DI
Jože Zupančič