Oljka

O L J K A

Srebro zeleno

me vedno ustavi,

k sebi pritegne,

neslišno pozdravi.

Od kod ta mogočnost

od kod ta odločnost

da prav na

kamniti puščavi

se lepše

bohotno razrašča,

kot z zemljo

bogati naravi?!

Iščem besede,

da misli ustavim.

K lesenem telesu

se stisnem, umirim

in ga pozdravim,

ljebeče se Tebi Oljka - zahvalim.