Pohod po stezi, ki jo je največkrat uporabljal naš dovški župnik Jakob Aljaž.

Omenjena vasica je pravi vir podatkov preteklosti. Je del dovške fare v kateri je deloval kot župnik Jakob Aljaž, le kdo ga ne pozna? Znana so njegova dela.  V Zgornjesavski dolini v vasi Dovje, kje je bil in je sedeš dovške fare je že v začetku prejšnjega stoletja napeljal vodovod, ustanovil teater, ki še danes izvrstno deluje, učil je krajane umnega kmetovanja, uglasbil je kar nekaj pesmi pesnika Simona Gregorčiča, in pa pesem neznanega avtorja, Oj Triglav moj dom. Le ta je, žal še ne uradna, himna naše kranjskogorske občine, z vsem srcem je bil narodnjak, ki je odtel nemškutarjem vrh Triglava, kjer je postavil danes svetu poznan triglavski stolp.

Vas Mojstrana se ponaša tudi z odlično biro eksponatov o planinstvu, ki so razstavljeni v Planinskem muzeju, znano je tudi, da je že davnega 1938 leta bila proglašena za najlepšo gorsko vasico z najbolj razvitim turizmom v takratni Kraljevini Jugoslaviji. Žal je to samo zgodovina. Bivša občina Jesenice je vasico spremenila v spalno naselje s kopico prišlekov, ki s turizmom nimajo nič. Nova občina pa nima posluha in ne najde vzvodov za podporo znanih zametkov turizma, ki v vasi so, tako da danes skoraj ni moč dobiti skodelice čaja in postelje za utrujenega turista.

Nadalje nas je pot vodila po desni strani potočka Bistrica v dolino Vrata. Šli  mimo nekoč najbolj cenjene in poznane tovarne cementa v začetku prejšnjega stoletja. V spomin nanjo je še nekaj ostankov. kot so vodna zajetja, kanali za industrijsko vodo in druge razvaline. Potoček Bistrica je zanimiv tudi iz pogleda čiste ekologije, da poganja kar nekaj manjših elektrarn.

Pot nas vodi tudi mimo jezerca Kreda, ki je po krivici malo znana lepota tega kraja. Naš cilj današnjega pohoda pa je znani slap Peričnik. Njegova lepota sega daleč preko nacionalnih meja Slovenije. Slap se deli v zgornjega 16 m visokega in pa spodnji slap, kjer vod pada 52 m v globino. Okolica slapa je prepredena s stezicami, ki popotniku pomagajo, da uživa na vse mogoče načine pogled na padajočo vodo. Kraj ima vse tiste vzvode, kot je čist zrak, mir razen šumenja vode ni slišati ničesar drugega, vse to pa v človeku prebuja pozitivno energijo, da si napolni svoje akumulatotje za kasnejši čas.

Slabost tega kotička neizmerne lepote, pa je ta, da si ni moč privoščiti gostinske usluge razen iz nahrbtnika. Kaže pa na boljši jutri, gradbinci hitijo z gradnjo gostinskega objekta in samo upam lahko, da se zopet ne bo našla visoka oseba in preprečila odprtje le tega objekta.

Po eno urnem počitku smo se pričeli vračati po isti poti nazaj v vas točno na turistično kmetijo Pr˙Železn`k, kjer smo si privoščili dobro domačo malico in jo zalivali z dobro ponudbo pijač.

Sledilo je druženje s pogovorom o vsem mogočem, največkrat z obujanjem spominov. Hitro je minil dan in že je bil čas, ko smo se pozdravili in razšli s klicem se vidimo.

Tudi jaz vas bralce lepo pozdravljam in se srečamo, ko bo na vrsti spet kaj novega v DI Kranjska Gora.

Predsednik DI
Jože Zupančič