Pogosta vprašanja
Vprašanje: Kako se obračuna nadomestilo za čas brezposelnosti invalidom?
Odgovor: Osnova za izračun nadomestila na splošno je povprečje zadnjih 12 plač delavca pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Denarno nadomestilo ne sme biti nižje od 45,56% minimalne plače in ne višje od trikratnika tako določenega najnižjega nadomestila. Pri invalidih, ki imajo lahko različne položaje pa pogosto prihaja do vprašanj, kako se upoštevajo plače in pripadajoča nadomestila v zvezi z invalidnostjo. Niti Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, niti Zakon o zaposlovanju in zaposlovanju za primer brezposelnosti ne urejata izrecno vseh situacij, zato se4 je oblikovala določena praksa Zavoda za zaposlovanje pri izračunu nadomestila za čas brezposelnosti. Tako sta za invalide, ki delajo 4 ure možni dve situaciji:
1. da je postal invalid s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure pred 1.1.2003 in prejema za 4 ure nadomestilo plače (stari Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju)
2. da je postal invalid s pravico do dela s skrajšanim delovnim časom 4 ure po 1.1.2003 in prejema delno invalidsko pokojnino (novi, sedaj veljavni Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju)
Po stališču Zavoda za zaposlovanje velja, da se v obeh primerih kot osnova za izračun nadomestila za čas brezposelnosti upošteva cela plača, to je plača, kot bi jo imel delavec, če bi delal 8 ur. Torej glede invalid9ov, ki delajo po 4 ure ni razlik.
Različno so obravnavani le invalidi III. kategorije:
tistim, ki prejemajo razliko v plači zaradi dela na drugem delovnem mestu (pred 1.1.2003) se upošteva plača in ta razlika, ki jo prejema s strani ZPIZ;
tistim, ki pa prejemajo le nadomestilo za invalidnost (po 1.1.2003) pa se to nadomestilo ne upošteva v plačo, temveč se upošteva zgolj plača.
Ker pa vseeno prihaja do različnih odločitev, ki odstopajo od navedenega, pogosto na podlagi podatkov, ki jih napačno posreduje delodajalec, je potrebno v vsakem primeru posebej natančno pregledati odločbo o odmeri nadomestila za čas brezposelnosti in se, v primeru, da odločba ni skladna z zgoraj navedenimi usmeritvami, pritožiti.
Če pa si želite v svojem specifičnem primeru že vnaprej zagotoviti povsem nedvomen odgovor, lahko postavite Zavodu zaposlovanje, po potrebi pa tudi Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vprašanje v smislu zahtevka po informacijah javnega značaja. Namreč na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja ima vsakdo pravico javne institucije vprašati karkoli s področja njihovega delovanja. Na pisnih zahtevek, ki mora vsebovati vprašanje, morajo odgovoriti v roku 20 delovnih dni. Če ne odgovorijo, imate potem v roku 15 dni možnost pritožbe zaradi neodzivnosti na Informacijsko pooblaščenko (Vošnjakova 1, p.p. 78, 1001 Ljubljana). Vse o zahtevku za dostop do informacij javnega značaja najdete na spletni strani informacijske pooblaščenke http://www.ip-rs.si/ . Če vam odgovor ne bo ponudil zadovoljivih informacij, lahko potem ponovno postavite pisno vprašanje na pristojni organ, v smeri, ki bo razjasnila vaše dvome. Paziti morate vedno le, da je vprašanje abstraktno, ne smete zaiti v svojo osebno situacijo, ker na to organi niso dolžni dajati odgovora.