Srečanje pod celjskim gradom

Sneg se počasi topi. Tu in tam se izpod teže snega že kažejo prve cvetlice, ki naznanjajo, da se bo zima poslovila in bo v deželo prišla pomlad.

Pomlad pa je že prišla v naša srca in pripravili smo prvo letošnje srečanje. Na to srečanje smo povabili člane, ki zaradi svoje bolezni ne morejo velikokrat od doma, sploh pa ne sami.
Povabili smo jih v prelepo okolico našega mesta. Tiste, ki niso imeli svojega prevoza, smo pripeljali z avtobusom in posebnim kombijem.

V gostišču, ki so nam ga gostitelji lepo pripravili, smo se skozi okna lahko ozrli in videli grad na drugi strani pa smo imeli na dlani mesto Celje. Morali smo pod streho, saj je zunaj kot za stavo deževalo.
Ko je bil glavni klepet mimo,so nam postregli z okusnim domačim kosilom.
Za razvedrilo je poskrbela Tadeja , ki nam je igrala na harmoniko.

Obiskala nas je tudi študentka, ki za svojo nalogo snema film o ovirah, s katerimi se srečujejo naši člani. Posnela je izpoved našega Jureta, ki je že dolga leta priklenjen na invalidski voziček .Jure ugotavlja, da je veliko ovir že odstranjenih, novograditelji pa sploh poskrbijo, da ovir ni.
Z žalostjo ugotavlja, da je odnos do drugačnosti in strpnost do invalidov na nizki ravni. Parkirna mesta zasedajo tisti, ki za to niso upravičeni, vsem se mudi, nekateri bi te najraje pohodili, da bi lahko hitreje zdrveli mimo tebe, če se hitro kje ne umakneš se sprašujejo, kaj sploh delaš tu!?.....

Pa vendar, vsi niso takšni. Nekateri zelo radi pomagajo , ko vidijo, da sam zelo težko premaga oviro. Gospa Tonika je bila istega mnenja, dodala je še , da je ponosna na naše društvo, ki se trudi da se ovire, ki niso fizične iz dneva v dan odstranjujejo. V mislih je imela pomoč posameznikom, topla beseda, druženje kot je današnje in moralna podpora, ki pripomorejo k boljšemu počutju in s tem odstranitvi ovire, ki je mnogokrat hujša, kot fizična.

Prijeten popoldan smo zaključili s prijateljskimi pogovori z željo po ponovnem srečanju.
Znova me je to druženje prepričalo, da je želje po srečanjih velika. Topla beseda, pozitivne želje in še kaj, pripomorejo k boljšemu počutju, dobri volji in veselju, smehu, ki mu radi rečemo, da je pol zdravja.
Pa še res je…
Na pot domov nas je pospremila cvetoča lončnica, ki nas bo lahko še dolgo spominjala na prijeten dan, dan ki smo ga preživeli skupaj v prijetni družbi.

Hvala Jožici, Mirku in poverjenikom, agenciji Svet potovanj, s katerimi smo se trudili za srečanje, ki nam bo ostalo v lepem spominu.

Dragica