Poročilo o zimskem pohodu iz Kranjske Gore do vasi Rute.

Ja dragi moji invalidi, večina nas je v zrelih letih, letih ko je ohranjevanje zdravja vrednota, ki jo mora posameznik gojiti vse leto, ne glede na letno obdobje. Biti v dobri in zdravi kondiciji ni samo čas od marca do novembra, ampak tudi od novembra do marca. Res je, da je nabiranje kondicije in ohranjevanje zdravja, nekako samo po sebi umevno v času pomladi do sredine jeseni, ta čas ni potrebno vlagati v to vrednoto veliko truda. Že samo delo na vrtu, kmetiji ali pohajkovanje okrog svojega doma nam nekako vzdržuje fizično kondicijo in s tem tudi kolikor toliko zdravega duha v telesu.
Ko pa nastopi jesensko deževno obdobje in zima s svojo belo opojnostjo in poledenelimi potkami, pa se to razmerje, med dobro in zdravo kondicijo, postavi na glavo. Malo zaradi naštetega; dežja, snega in mraza, malo zaradi naše ležernosti, ko nas uspava topla prešernost našega doma in posedanje pred TV ekranom. Marsikdo si med tem časom krajša že tako kratke dneve še z dobro knjigo, ali ročnimi deli, katera ga nekako privežejo v zapeček, da kar pozabi da je vsa narava zunaj enaka kot v poletju, le da je drugače aranžirana, namesto bogatega zelenja in cvetja je v tem času vse v belem in ledenem plašču.
To pa je čas, ko naj nastopimo tisti, ki se zimske zaspanosti članstva moramo zavedati in pravzaprav smo dolžni članstvo organizirano voditi v družabne aktivnost in s tem nekako članstvo predramiti in animirati v drugo dimenzijo, kot je zimska neaktivnost. Ta zahteva funkcionarjem je zapisana v Statutu v Splošnih določbah (glej 1. člen), nadaljuje pa se v Namen, cilji in naloge društva (glej 9. – 13. člen)
V našem društvu so te zapisane naloge v času zimskega obdobja nekako razdeljene v športne, kulturne in fizične aktivnosti, kot je smučanje, tek na smučeh, pohodi v naravo, obiski zaprtih bazenov, obiski gledališča, obiski raznih razstav ter razna ročna dela. Pri tem pa je naš cilj, da je udeležba čim večja, kajti le tako prodremo v bistvo koristnih družabnih aktivnosti. Zgrešeno bi bilo, če bi se te aktivnosti sprevrgle v same sebi namen in samo z nekaj udeleženci ali sklic sestanka samo zaradi sestanka. Te aktivnosti morajo imeti vsebino zanimivo za več interesnih ciljnih skupin.
Januarja smo imeli dan na snegu, v februarju pa smo namenili zunanje aktivnosti Kulturnemu prazniku. Istočasno teče tudi obisk domačega gledališča, za kar smo nabavili 24 abonmajskih letnih kart. Vsak torek in petek imamo vodne aktivnosti v ogrevanih pokritih bazenih. Vse dobro teče le ročna dela so nekako v osipu, kar pa je razumljivo, ker ima v naši dolini ročna dela vsaka vas to že tradicionalno zimsko organizirano Pri teh naših aktivnostih je udeležba in obisk več kot zadovoljiva. Na današnji pohod iz Kranjske Gore do vasi Rute (Gozd Martuljek) je prišlo štirideset članov.
Pohod smo začeli od društvenih prostorov v Zdravstvenemu domu v središču Kranjske Gore, se sprehodili po zasneženi vasi, v tem času polni turistov z šoloobveznimi otroki. No tu velja mogoče nekaj pripomniti na naš šolski sistem. Ni mi znano ime izobraženega pametnjakoviča, ki je razdelil zimske počitnice na dva dela na mestne in kmečke počitnice, prvič za Ljubljanske, Mariborske in Ptujske šolarje in drugič za druge kraje ali kmečke šolarje. Vzrok naj bi bil izogib prevelikega navala na žičnice ?! po moje pa da se ne bi mešali meščanski otroci in kmečke reve. Neumnost, ki nima para. Navedel bom samo moj primer. Imam štiri vnuke, dva v Ljubljani in dva na podeželju, zaradi že naštete neumnosti se nikakor ne morejo družiti v zimskih radostih, neumna administracija je močnejša od narave. Prav bi bilo, da se po tej logiki delijo tudi letne počitnice, saj naša morska obala s 40timi km ne premore dovolj prostora za vse enkrat. Vem, že slišim vas, saj ne gredo vsi na slovensko morje. Ja res je, ampak saj tudi vsi ne smučajo v Kranjski gori. No dovolj o državnih traparijah. Mi današnji pohodniki nadaljujemo našo zimsko druženje skozi vasico Log, ležečo iz Ljubljanske smeri pred Kranjsko Goro, naprej proti Rutam (v Gozd Martuljek jih je spremenila nekoč znana Ljudska oblast). A domačini se ne dajo, za naslov uporabljajo predlog Ljudske oblasti, a za domačine so Rute »ZAKON«. Po lepi zasneženi kolesarski poti nas po uri in pol hoje pripelje do žičnice v Rutah. Po krajšem postanku in nekaj recitalih Prešernove poezije, se pričnemo pomikati nazaj proti izhodišču.
Prvi postanek je v gostilni Maraton v Logu. Tu si privežemo dušo in telo, kot se reče dobri jedači in pijači. Nadaljujemo pa z dobro družbo dolgo tja v popoldan. Med nami je bil tudi član ki je praznoval rojstni dan, dvakrat sedem, tako da mu grozi da bo moral sedaj obiskovati kar dve devetletki.
Dan ki smo ga preživeli bo minil. Prepričan pa sem, da ne bo pozabljen in, da imamo vsi udeleženci nekaj od njega. Biti v prijetni družbi, kramljati s prijatelji in somišljeniki, uživati zimske sončne žarke je enako, kot si odrezati dober kos od pogače, ki se ji reče zdravje. Tudi vam dragi bralec želim, da vam je vedno dosegljiv in pri roki dober kos te od pogače zdravja v naših letih, najbolj potrebne dobrine.

Predsednik DI
Jože Zupančič