»Pridite, pomlad kliče na plano«

Tako nekako bi lahko povabil člane na akcije za vzdrževanje psiho in fizične kondicije. Sneg se tudi iz naših krajev počasi poslavlja, narava se prebuja in oblači' v prijetne barve, ki v človeku prebujajo novo energijo. Večkrat poslušam kakšne vroče glave, da je energija dveh polov, pozitivna in negativna. S tem se nikakor ne strinjam ! Energija je samo pozitivna. Je pa res ali jo uporabljaš v pozitivne ali negativne namene. To pa je stvar posameznika, kako je naravnan. Saj poznate tisto, do osmih zjutraj je jezen sam nase, po tem pa kar na cel svet. Danes zjutraj, petnajstega aprila, dan po luninem mlaju, se nas je zbralo 30 članov DI občine Kranjska Gora. Nihče med nami ni bil jezen sam nase, še manj pa na cel svet. Vsi smo bili dobre volje, širokih nasmehov, prijazni drug do drugega in trdno odločeni, da je to dan ko bomo naredili nekaj dobrega vsak zase in vsi skupaj dobro za skupnost, ki se imenuje Društvo invalidov.
Kot sem že omenil med nas prihaja pomlad. Vreme do sedaj je bilo turobno, mrzlo in mokro. Današnji dan pa kot na novo očiščeno nebo, brez oblačka, toplo spomladansko sonce nas je prijetno božalo in kdo bi se takim izzivom lahko upiral ?
Cilj današnjega pohoda je cca 8 km (dve uri hoda) oddaljena dolina Planica, znana po skakalnicah. Pot nas bo vodila po lepi kolesarski stezi, bivši železniški progi, mimo Naravnega rezervata Zelenci, mimo vlečnice v Planici do same skakalnice velikanke, katera se ponaša s svetovnim rekordom v smučarskih poletih.
Ob dogovorjeni uri smo se odpravili iz pred sedeža društva v Kranjski Gori skozi vas, mimo naših paradnih turističnih konjev, hotela Prisank, hotela Garni, hotela Larix, hotela Kompas in še nekaj manjših turističnih objektov. Po nekaj sto metrih smo že na področju žičnic, ki so se ta teden ustavile, kajti podlaga za delovanje teh naprav se je stalila. Hitro smo uzrli, na desni strani smeri našega pohoda eno lepših alpskih vasi, vas Podkoren. Naselje z gručastim jedrom, leži na bregovih potoka Krotnjak, na južnem delu zahodnih Karavank. Vasi kraljuje Jeribikovec 1617 m visok vrh v Karavankah. Nasprotji vasici, na severnih pobočjih Vitranca so smučišča z vlečnicami. Tu je smučarska proga za tekmovanja v svetovnem smučarskem pokalu. Le dober streljaj naprej proti Ratečam, nas pot pelje mimo izvira reke Save Dolinke. Področje samega izvira je zavarovano z Naravnim rezervatom Zelenci. Sir Humphry Davy, sloviti naravoslovec, cornwallski fizik in kemik, izumitelj varnostne rudarske svetilke je za Zelence zapisal "Najbolj se mi je priljubila Savska dolina, ne poznam v Evropi nič lepšega". Jaz dodajam, kdor ni bil še na izviru naše Save v Zelencih ne ve kaj je lepa narava.
Samo nekaj sto metrov naprej vstopamo v dolino Planice (tudi dolina pod Poncami) v severozahodnem delu Julijskih Alp. Dolina se vije vse od naselja Rateč tja do planinske koče v Tamarju. Dolino Planice oblikujejo na zahodni strani pogorje Ponc (najvišji vrh je Visoka Ponca s 2274 mnm), na vzhodu Ciprnik (1745 m) in Sleme (1815 m), v Tamarju pa Mojstrovka (2366 m), Travnik (2379) ter Jalovec (2645 m). Dolina je znana po smučarskih skakalnicah. Svetovni rekord je trenutno 239 m, ki ga je dosegel Norvežan Bjørn Einar Romøren. Desno od letalnice stoji Bloudkova velikanka, ki je od leta 2002 podrta. Bloudkova umetnina bi še danes lahko stala, če jo ne bi uničili funkcionarji »pametnjakoviči« ki so leta 2002 ukazali narediti enormne količine umetnega snega na hrbtu skakalnice, ki ni bila projektirana na tem delu za tako težo.
Današnji pogled na skakalnice, štirinajst dni po končani tekmi je tako žalosten, da se ne da opisati. Zadnje tri leta je bilo veliko prelitega časopisnega črnila in izrečenih ploha lepih obljub iz ust visokih državnih predstavnikov, kako da bo dolina Planice urejena, da bo pravi ponos države ! Ampak današnja slika ne kaže na to obljubo, še več, vse slabše je.
Kako pa naj bo bolje, če so za te jasli, ki so vedno polne državnega (beri davkoplačevalskega) denarja, zopet privezani isti, ki že prej niso znali gospodariti s to lastnino !
Ne more biti drugače. Če dam prispodobo, novodobni in stari gospodarji so v lepi hiši Ljubljani. Štalca, za katero pa nihče ne skrbi pa je v Planici. Mi domačini smo lahko tu samo hlapci, kateri nimamo pravice do besede.
Joj, verjetno vas morim z mojim opisom poti, po kateri smo prišli v Planico po dobrih dveh urah zmerne hoje do RTV centra pod samo letalnico v Planici. Tu se je začel družabni del današnjega pohoda. Druženje v dobri družbi, pa vsi vemo, da hitro mine. Tudi nam je hitro minilo in že se je dan začel vse prehitro prevesati v večer, ko smo se po isti poti pričeli vračati nazaj v Kranjsko Goro.
Lepo vreme, dobra družba s pesmijo na ustih, veliko vicev, je vsem nam obnovilo in napolnilo naše akumulatorje vsaj za en teden, ko imamo novo akcijo. Odpeljali se bomo v Idrijo in njeno okolico ogledat njihove dosežke in kulturne spomenike, ki jih v teh krajih ne manjka.
Vsem, ki prebirate te vrstice pa lep pozdrav z Zgornje Gorenjske.

Predsednik DI
Jože Zupančič