Poročilo predsednika ZDIS za april

12.04.2010 – Sestanek sekretariata NSIOS z ministrom MDDSZ dr. Ivanom Svetlikom
Sestanka pri ministru za delo, družino in socialne zadeve dr. Ivanu Svetliku so se udeležili: MDDSZ: minister, dr. Ivan Svetlik; direktor direktorata za invalide, mag. Cveto Uršič; Mitja Žiher; NSIOS: Boris Šuštaršič, predsednik; Frida Planinc, podpredsednica; Drago Novak, podpredsednik; Midhet Huskič, finančnik; Štefan Kušar, glavni tajnik.
1. Uvod – Šuštaršič
a.) pokazati pripravljenost na civilni dialog
- do sedaj od njega v celotnem času ministrovanja še nismo zaznali empatije do invalidov in njihove problematike
b.) pozicija moči
- vse poskuse diskreditiranja Komisije za preprečevanje korupcije proti NSIOS (MNZ, MDDSZ, FIHO, postopki proti ZPS) smo zavrnili kot brezpredmetne;
- vse poskuse diskreditiranja IO v smislu neracionalne porabe namenskih javnih sredstev, ki jih dobivajo IO preko FIHO na osnovi prijav na Računsko sodišče RS smo zavrnili kot neosnovane (7 revizij sodišča – FIHO, ZDSSS, ZDGNS, ZMSS, ZPS, DDS, FIHO). Revizije so pokazale smotrnost porabe sredstev;
- IO, NSIOS bodo branile delovanje FIHO na sedanji način za vsako ceno!!!
- NSIOS in IO so preživele že veliko ministrov in njihovih poskusov reform in tako bo tudi v bodoče. Politika in njihovi akterji se spreminjajo, dejstvo pa je, da nam nihče ne bo odvzel invalidnosti s katero invalidi živijo.

c.) aktivnosti sindikatov/delodajalcev in drugih večjih družbenih skupin
- NSIOS je odpira vprašanja potrebe po pokojninski ali socialni reformi – V NOBENEM PRIMERU PA NE BOMO ODSTOPALI OD OHRANITVE RAVNI SOCIALNIH IN INVALIDSKIH PRAVIC!! Razumemo pa posledice krize, nižjih javnih financ, kar pomeni, da bi bili pripravljeni na začasno odložitev koriščenja pravic, nikakor pa ne na odpravljanje/krčenje/odvzemanje;
- IO in NSIOS imajo podpisane sporazume z nekaterimi največjimi reprezentativnimi sindikati in združenji delodajalcev in seveda se jim bomo pridružili v njihovih aktivnostih, če bomo presodili, da je to potrebno.

d.) pričakovanja NSIOS
- pričakujemo, da bo matično ministrstvo, to je MDDSZ kot resorno ministrstvo za področje invalidskega varstva, ravnalo v skladu s svojim nazivom/poslanstvom. Da bo varovalo invalide in njihovo pravico. Še prav posebej, ker je Slovenija podpisala in ratificirala Konvencijo o pravicah invalidov;
- NSIOS pa je zagotovo zaščitnik socialnega miru med invalidi in invalidskimi organizacijami v nasprotju z delovanje YHD, katerega najpomembnejše poslanstvo je namerno ustvarjanje konfliktnih situacij, saj po njihovim razumevanju le tako pride do izboljšanja.

2. Predstavitev različnih področij z odprtimi vsebinami
a.) področje zaposlovanja invalidov, delovnih pogojev, posebnih oblik zaposlovanja, problematika invalidov iz naslova invalidsko pokojninskega zavarovanja v povezavi z dohodninsko zakonodajo – NOVAK
- zakon o dohodnini – problematika delovnih invalidov (možne rešitve kot za upokojence ali športnike)
- zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ni civilnega dialoga in sodelovanje s strani vodje delovne skupine za invalidsko varstvo)
- zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – problematika odstopljenih sredstev invalidskim podjetjem
- problematika delovanja sklada za vzpodbujanja zaposlovanja invalidov – ni razpisov, ni sredstev
- pasivne evidence delovnih invalidov
- možne rešitve nekaterih problemov preko EU strukturnih skladov z možnostjo finančne vzpodbude za zaposlovanje mladih invalidov, izobraževalnih programov preko IO

b.) področje izobraževanja invalidov (inkluzija?), zakon o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za primer dolgotrajne oskrbe, zakon o osebni asistenci – HUSKIČ
- problem časovne abstraktnosti zakonov – oddaljenost v leto 2013, ko bo realno nastopila nov mandat novo izvoljena vlada
- kako reševati problematiko izvajanja obstoječih programov OA v IO do 2013, saj se namenska sredstva ZZRS ali MDDSZ končajo spomladi 2011
- problem finančne vzdržnosti ZDO v povezavi z ZOA
- problem ZOA v primeru, če ZDO ne bo poslan v postopek v DZ RS

c.) pomen FIHO, zakon o denarnih socialnih transferjih, zakon o denarnih prejemkih iz državnega proračuna – PLANINC
- FIHO financira izvajanje več kot 260 posebnih socialnih programov IO in HO od katerih je odvisno preko 300.000 ljudi, v našem primeru več kot 110.000 invalidov;
- sredstva FIHO pomenijo izredno močan socialni korektiv, saj IO izvajajo programe za invalide in področjih, ki jih država s svojimi sredstvi in programi ne doseže;
- FIHO je vitalnega pomena za večino IO, zaradi česar bomo naredili vse, da ga bomo ohranili;
- trenutno predlagane specifične zakone za invalide načelno podpiramo, vendar jih bomo v okviru javnih razprav temeljito preučili ter poslali za nas relevantne pripombe tudi v amandmajski obliki; na prvi pogled pa lahko rečemo, da z njimi navkljub nekaterim dobrim rešitvam za nekatere skupine invalidov nismo v celoti zadovoljni;
- v nobenem primeru pa invalidi ne moremo pristati na vključevanje denarne pomoči, ki jo IO izplačujejo svojim članom, da bi se ta vštela v njihove dohodke pri ugotavljanju cenzusa v smislu upravičenosti do denarnih prejemkov CSD!
- predvsem pa moramo izraziti skrb ali je predlagana zakonodaja finančno vzdržna??

d.) problematika civilnega dialoga, zakon o društvih v relaciji do zakona o invalidskih organizacijah, podeljevanje statusov IO na državni ravni, revizija obstoječih podeljenih statusov reprezentativnosti in statusov IO na državni ravni – KUŠAR
- poudarek na enovitosti invalidskega gibanja – NSIOS, 17 od 18 RIO + 3, pa še sprejemali jih bomo na novo; skupaj več kot 105.000 invalidov
- drugačni pogledi nekaterih IO – skupaj okoli 2.500 invalidov – je sicer občasno potrebno preveriti v skladu z ZInvO, vendar je edini legitimni, legalni predvsem pa reprezentativni sogovornik NSIOS;
- problem zakona o društvih iz l. 2006 v povezavi z ZInvO; samo 3 osebe iz treh različnih krajev v SLO ustanovijo društvo in izvajajo posebne socialne programe. V kolikor znajo lepo ubesediti svoje programe, lahko takoj pridobijo status IO na državni ravni. Trenutno je politika direktorata, ki pripravlja dokumentacijo za status IO izredno "radodarna". Podeljenih je veliko statusov za katere v NSIOS vemo, da so podlage "umetno" prikazane;
- še večji problem pa se kaže v reviziji podeljenih statusov na direktoratu za invalide MDDSZ; ne glede na evidentirane dokaze o spremenjenih podlagah za podelitev npr. statusa RIO, ne pride od odvzema statusa RIO!!

15.04.2010 – Razprava predloga ZPIZ-2 v organizaciji NSIOS-a na Ministrstvu za javno upravo (MJU).
Udeležil sem se razprave v veliki sejni dvorani na MJU v organizaciji NSIOS-a, ki jo je vodil glavni tajnik NSIOS-a, Štefan Kušar sem se udeležil. Zakon sta predstavila Peter Pogačar, direktor direktorata za trg dela in Mitja Žiher iz MDDSZ.
Vprašanja sem vnaprej posredoval na NSIOS, ki so se nanašala za Petra Pogačarja:
-Zakaj dvigovati starostno mejo, če smo leta 2000 sprejeli starostno mejo 63 za moške in 61 za ženske, če vemo, da danes mladi študirajo in se pozneje vključijo v delo ? Uzakoniti je potrebno delo za moške 40 let pokojninske dobe in za ženske 38 let.
- Pri predlogu spremembe pokojninskega sistema v gradivu pogrešamo izračune za posamezne primere predlogov. Tako pa moramo "na pamet" oporekati nameri podaljševanja starostne meje na 65 let. Kaj se konkretno predvideva v primeru, ko bo delavec dopolnil 60 let starosti, hkrati pa bo izpolnil tudi vse ostale pogoje za upokojitev? Kako bo sestavljena pokojnina pri 60 letih starosti, kaj se bo dogajalo v vmesnem času in kaj se bo spremenilo v trenutku, ko bo omenjeni upokojenec dopolnil 65 let starosti?
- Predlog za podaljševanja delovne dobe je razumljiv na več načinov. Opisana je problematika vzdržnosti sistema in likvidnosti sedanjega sistema, zato razumemo predlog zgolj kot instrument, kako »krpati« manjko pokojninske blagajne. Nič ni omenjenega, ali lahko na kakšen drug način rešujemo pokojninsko blagajno. Seveda so tudi drugi načini, ki pa zahtevajo nepopularne ukrepe, zato se o njih ne pogovarjamo. Na drugi strani pa ta isti predlog, po naši oceni, daje napačne impulze vsej mladi generaciji. Glede na to, da nimamo usklajenega izobraževalnega sistema, se bo pojavila ogromna množica mladih intelektualcev, ki nikakor ne bodo dobili zaposlitve. Kaj je slabšega, če imamo socialno ogroženo kategorijo prebivalcev, ki so to postali zaradi nezaposljivosti po končanem šolanju? To jim bo na žalost onemogočala generacija delavcev, ki bo izkoriščala status dela preko polne upokojitvene dobe. Kje je prava mera med obema kategorijama delovne populacije?
- Nekatera področja, ki jih obravnava predlagana modernizacija in zakon, so rešljiva z enostavnimi tehničnimi rešitvami sistema. Ker pa tu nastane problem »prenosa« podatkov med izplačevalci plač, ZPIZ, davčno upravo in še katerimi vpletenimi subjekti, je s strani delovne skupine razumljivo vztrajanje na predlaganem modelu. Na ta način se pridobiva čas in politične točke pri določenih segmentih populacije. Problemi, ki jih delovni invalidi imamo, so te narave, katere smo prej omenili. Delovni invalidi plačujemo dvakratni davek državi. Ko je delavec zdrav, ima 1000€ neto plače in postane delovni invalid; prejme novo pogodbo o zaposlitvi, ki je minimalna 589€ bruto oz. 427€ neto plača, pomeni, da plača od bruto plače akontacijo dohodnine, prejme odločbo od ZPIZ-a, ki je v neto znesku 150€ in od tega zneska plača tudi akontacijo dohodnine. Potem ko dobi informativni izračun od DURS-a pa plača tudi preostalo dohodnino. Pomeni, da delovni invalid prejme namesto 1000€ samo 577€ in plača dvakrat dohodnino državi. ZDIS je že večkrat predlagala spremembo ZDoh, da se nadomestila invalidov vključijo v 23. člen ZDoh in bi bila oproščena dohodnine, ker vemo da so pokojnine neobdavčene in da športniki prejemajo do določene vrednosti neobdavčena sredstva (600€).
- Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oz. 2 steber, velik vprašaj, delavci oz. invalidi plačujejo z delodajalcem sredstva v ta steber. Imamo primere, da po 10 letih plačevanja v ta steber mesečno po 150€, sedaj pripada renta v višini 40€. Kako sedaj odgovarjate na takšno rento, ko se vam pokojnine zmanjšujejo?
- Na ponujeni predlog gledamo tudi s strani »starejših« in invalidnih delavcev, ki vsaj v intenzivno proizvodnih panogah, ne gojijo pretiranih simpatij do te možnosti dela. Vse preveč jih je strah, kako bodo zdržali leta nadaljnjega podaljšanja delovne dobe, če se že sedaj srečujejo z izčrpanostjo in drugimi oblikami iztrošenosti. Realnost časa je namreč ta, da tudi zakonodaja s področja varstva pri delu ne sledi predvideni nameri delovne skupne, kar se kaže predvsem v realnem povečanju bolniških izostankov zaradi izčrpanosti ali profesionalnih bolezni na obstoječih delovnih mestih. Vsi ti parametri naraščajo s staranjem delavcev. Željo po podaljševanju delovne dobe imajo danes, na žalost, predvsem v neproduktivnih sferah. Te pa so že danes tako ali tako izvzete iz procesa intenzivnega dela, šikaniranja, stresa, delovnih normativov, prikazovanja konkretnih rezultatov, … Slovenija teži k večji rodnosti, želi si napredovanja in ohranjanja nacionalne integritete, skratka težimo k temu, da kot narod ne izumremo. Ukrep podaljševanja delovne dobe za ženske in izenačevanje delovne dobe z moškimi pa razumemo kot povsem napačen signal mladi generaciji, zato ga ne podpiramo. Če je iskreno naše zavzemanje za večjo rodnost, potem moramo ohraniti nižjo upokojitveno starostno mejo za ženske. Vsem materam pa moramo vseeno priznati boniteto za rojene otroke, tako, kot je sedaj veljavno.
- Pri predlogu, da se pri odmeri pokojnine vzame 35-letno odmerno obdobje, se mi postavlja vprašanje, kako bomo to reševali konkretno pri invalidih? Iz kje izhaja problem? V statistiki imamo danes 99.800 brezposelnih. Toda v tej številki niso všteti invalidi, ki so bili pred vstopom v EU v aktivnih evidencah, po vstopu v EU pa so bili administrativno prestavljeni iz aktivne evidence brezposelnih v pasivno evidenco. Odmerjena so jim bila nadomestila (ta so po svoji naravi zopet samo slabi približki dejanskih plač), novih služb pa zaradi prekoračene starosti 50 let niso več pridobili. Kako se jim bodo sedaj štela »najboljša« leta? Že z uvrstitvijo v pasivne evidence smo jih degradirali, saj so dobili neustrezna nadomestila. Podaljševanje odmernega obdobja preprosto pomeni diskriminacijo te skupine delovne populacije saj so dvakrat oškodovani pri odmeri pokojnine. Pri razponu 18 let so vsekakor še lahko računali na svoj prispevek k delu, pri podaljšanju obdobja na 35 let pa bodo ti invalidi prepuščeni popačenemu povprečju. Pa tudi sicer se pri vsej zaposleni generaciji postavlja vprašanje, zakaj želimo na vsak način zmanjšati pokojnine delavcem? To namreč podaljševanje odmernega obdobja je. Najbolj seveda prizadene že tako socialno ogroženo kategorijo delavcev z najnižjimi dohodki, ki so že danes na robu socialne krize, takim pa vsak evro pomeni ogromno.
- V zakonu, ki je v obravnavi ste iz njega izključili telesne okvare in poklicne bolezni. Kam se bodo prestavile telesne okvare in od kod se bodo financirale? Ocena telesne okvare je nekaj čisto drugega kot invalidnina (težje prizadeti invalidi - od rojstva, gluhi, slepi); invalidnost pomeni nezmožnost za delo, ki si ga prej opravljal.

16.04.2009 – Dolenjske Toplice, Slovenj Gradec
Usposabljanje za aktivno življenje in delo – za invalide v delovnem razmerju in brezposelne invalide; Dolenjske Toplice,
V Dolenjskih Toplicah je Zveza delovnih invalidov Slovenije izvedla »Usposabljanje za aktivno življenje in delo« za invalide v delovnem razmerju in brezposelne invalide, ki iščejo zaposlitev oziroma čakajo na zaposlitev.
Udeleženci so na začetku prvega dne poslušali predavanje dr. Hermana Berčiča: »Pomen telesne aktivnosti za kakovost življenja invalidov«. Usposabljanja se je udeležilo čez 70 zaposlenih in brezposelnih invalidov. Pozdravil sem udeležence in jim zaželel, da čim več znanja prenesejo v svojo sredino, kjer so zaposleni.

Razstava ročnih in umetniških del društev invalidov ZDIS, Slovenj Gradec
Slavnostna govornica na otvoritvi razstave je bila Barbara Miklič Tűrk, soproga predsednika države. Uvodne govore pa smo imeli: Stanislava Tamše, predsednica DI Slovenj Gradec, Matjaž Zanoškar, župan Mestne občine Slovenj Gradec, poslanec v DZ RS in Drago Novak, predsednik ZDIS.
Razstavljalo je 37 DI – članov ZDIS, več kot 4.000 izdelkov. Vsa pohvala in zahvala gre vodstvu DI Slovenj Gradec in gospe Juvan, ki je postavila celostno podobo razstave s pomočjo mentoric iz DI Koroške regije, za dobro organizirano razstavo. Zahvala gre tudi Mestni občini Slovenj Gradec, županu in njegovim sodelavcem za naše dobro medsebojno sodelovanje pri pripravi razstave.

21.04.2010 - Obisk MDI Škofja Loka
Na osnovi dopisa ZDIS št. 129/2010 smo obiskali društvo Škofja Loka. Sprejela nas je predsednica društva Poldka Demšar. Pregledali smo letno poročilo za leto 2009, katerega morajo naslednjo leto razširiti. Pokrivajo 3 občine, imajo poverjenike. Četrti posebni socialni program zelo dobro vodijo, zato smo jim svetovali, da tako vodijo tudi vse ostale programe tako, kot šport in rekreacijo. Predsednici sem povedal, da se naj dogovori z županom za sestanek in nam sporoči datum sestanka.

22.04.2010 – Posvet v URI Soča
Udeležil sem se organizirane razprave, ki ga je organiziral NSIOS za invalidske organizacije na temo Zakona o osebni asistenci in Analizi državne skrbi za invalide.

23.04.2010 – Obisk MDI Drava Radlje ob Dravi; DI Dravograd; Razstava ročnih in umetniških del ZDIS
Dogovorili smo se za sestanek z vodstvom društva glede seznanitve delovanja društva v letu 2009. Sprejeli so nas: Alojz Cifer, predsednik društva; Tončka Cifer, tajnica društva; Kristjan Helbl, bivši predsednik društva; in dva člana UO društva. Pregledali smo delovanje društva v letu 2009. Podali smo jim pobude, kako naj delajo vnaprej in svetovali, da imajo sezname uporabnikov, pravilnike, kriterije, itd…Ker ni bila prisotna blagajničarka, smo pregled o porabi finančnih sredstev prestavili za naslednjič.
Po zaključku smo odšli na društvo DI Dravograd in smo si ogledali nove društvene prostore. Pogovorili smo se s predsednikom društva Slavkom Haložanom in tajnico društva, osebo, ki je zaposlena na društvu preko javnih del.
Ogledali smo si tudi zaključek razstave ZDIS v Slovenj Gradcu.

28.04.2010 – Simonov zaliv Izola – oskrbnik; Hotel Delfin
Pogovoril sem se z oskrbnikom Milanom Dikličem. Predstavil sem začasnega oskrbnika, ki bo delal namesto njega, ko bo na dopustu. Začasni oskrbnik bo Orbanič Karlo. Predstavil sem mu njegovo delo in pregledali smo kleti, kjer ima oskrbnik hranjene rezervne dele. Dne 4.5.2010 bo sodeloval pri menjavi gostov. Naročil sem mu, da obvezno kontrolira vse apartmaje pri menjavi glede čistoče in naj zapiše v knjige oziroma na liste o opravljenem delu in naj vodi evidenco glede kart.
Pregledali smo tudi drugo klet, katero so nam vrnili in v kateri je shranjena roba, ki jo oskrbnik menja. Povedal sem, da naj klet pospravijo, ko bo kosovni odvoz.
Obiskal sem direktorja Hotela Delfin Branka Simonoviča in se pogovoril glede dogovora ZDIS – Hotel Delfin glede prijavne odjavne službe.