POHOD INVALIDOV NA DONAČKO GORO

Med 14. pohodniki je bil najmlajši star komaj 4 leta. V spremstvu mamice je prav on narekoval kar oster tempo. Prispeli smo na dom, se odžejali in si malo odpočili. »Bomo šli na vrh?« Ja, je bil odgovor vseh. Nihče ni želel zamuditi te priložnosti in ostati na domu. Neverjetno, vsi smo za vrh! Saj nas ta Donačka gora vabi prav v vsej svoji veličini.
Visoka je 882 m in se na jugu spušča proti kraju Rogatec, na severu pa proti kraju Majšperk. Ime »Donačka« je dobila po cerkvi Sv. Donata, ki se nahaja ob južnem vznožju vzpetine. Naziv gora izhaja iz oblike hriba, ki iz jugozahodne in severozahodne strani spominja na strmo, ošiljeno goro, mnogi ji zato pravijo tudi Štajerski Matterhorn. Od doma do vrha je le slaba ura hoje. Pot nas vodi skozi enega zadnjih pragozdov na Slovenskem. Pot je odlično označena, tu in tam precej strma. Na poti smo srečali tudi skupino markacistov, ki so urejali prav ta del poti.
Radovedno smo pogledovali proti vrhu in spoznavali rastlinje ob poti. Prijetno druženje nas je pripeljalo do vrha, kjer nas je čakala glavna nagrada t.j. čudovit razgled na vse strani. Ob kamnitem križu smo pomalicali, se poslikali in poklepetali z ostalimi obiskovalci.
Zadovoljni se odpravimo po isti poti nazaj na dom. »Počakaj in premisli!«, smo si večkrat dejali, ko smo se spuščali po poti, ki je tu in tam precej peščena. Ja, je manj napak in več sreče, ter sklenjena nova prijateljstva.
Hoja, druženje in prijateljstvo pa naj vam bo povabilo za naslednji pohod!

Jožica Dreo, DI Črešnjevec