Akcija za utrjevanje fizične kondicije.

Sam pohod ni bil zahtevna tura. Je pa prav, da smo se kljub temu primerno pripravili in opremili. Vsekakor moramo udeleženci na takih turah imeti primerno obutev za hojo v visokogorje, v nahrbtniku nekaj osvežilne pijače in pa seveda obvezna rezervna oblačila, če nas preseneti dež ali pa je vroče vreme, da se lahko preoblečemo. Obvezne so pohodniške palice in pa anorak, nikoli pa ni odveč imeti pri sebi še kakšno prvo pomoč v obliki zavoja prve pomoči in kakšnega obliža za rano. Vedno pa strogo odsvetujem nositi seboj kakršen koli alkohol. Ta že v ravnini povzroča probleme, kako šele na brezpotjih. Upam si trditi, da so današnji udeleženci, kot vedno priporočila strokovnjakov, ki poznajo razmere v visokogorju v celoti upoštevali.
Naj nadaljujem s kratkim telegrafskim opisom vasice Rateče, kjer je bilo naše izhodišče. Rateče so vas v zgornjem delu Zgornjesavske doline. Skozi naselje tečeta potoka Trebiža in Kravnjak, ki imata svoje rojstvo pod tromejo v skrajnem zahodnem delu Karavank v najdaljši verigi evropskega gorstva. Pod vasjo so prodnate Ledine kjer izgine potok Nadiža (izvir pod Zadnjo Ponco). in spet pride na dan v Zelencih, kot izvir Save Dolinke. Zanimivost Rateč je tudi, da del tekočih voda odteka v Jadransko, del pa v Črno morje. Domačini se ukvarjajo predvsem z živinorejo. Večina kmetov je zemljiških dvolastnikov (en del v Italiji drugi v Sloveniji), kar pa sedaj po vstopu v EU skoraj ni več moteč dejavnik. Rateče so izhodišče za planinske izlete v Julijce in Karavanke Na južnem delu v dolini Planice so znamenite smučarske skakalnice, kjer so smučarski poleti. Kraj se prvič omenja že leta 1385. Vas je znana po Kajžnkovi hiši kjer je dom »Etnološke dediščine Rateč«, ki je tudi kulturni spomenik lokalnega pomena. Tu je nastal Rateški ali Celovški rokopis. Nastal je tudi zapis Rateška kronika kronista Josipa Lavtižarja, ki je bil 43 let župnik v Ratečah.
Da se vrnem na naš pohod. Dolžina pohoda ni prav velika cca 4 km. Je pa višinska razlika nekje 340 metrov, to pa je za skupino invalidov, ki se premika bolj počasi na poti, kar dve uri zmerne hoje. Med potjo je bilo mogoče z vsakim metrom vzpona uživati v prečudovitih pogledih na Julijske Alpe. Pogled je objel veliko vrhov, če jih naštejem samo nekaj: od Svetih Višarij (1766 nm), Montaž (2753 nm), Viš (2666 nm), Jalovec (2645), Velika Mojstrovka (2366 nm) ter Cipernika (1745 nm) in Vitranca (1631 mn) nad Kranjsko goro ter v ozadju pogled na Prisank (2547 nm) in še naprej do Špikove skupine, kjer kraljuje Špik (2472 nm), katerega v ozadju varuje Škrlatica (2740 m).
Na cilj smo prispeli kot smo načrtovali. Malo utrujeni toda vsi dobre volje, smo sI z osvežilnimi napitki privezali dušo ter še kar nekaj časa uživali v prekrasnih pogledih na prečudovite vrhove Julijskih Alp. Med tem časom pa je upravnik koče vsem nam pripravil okusno planinsko malico, ki je povzročila še dodatno dobro voljo. In kot se spodobi za obiskovalce planinskih koč, so se tudi tu kmalu našli pripovedovalci dobrih vicev in izvali salve smeha poslušalcev. Tam v enem od kotičkov pa so se zbrali tisti, ki radi zapojejo kakšno domačo, da je kar odmevalo. Vzdušje, ki se ga ne da pričarati, to je lahko samo pristno ali ga pa ni, nas je spremljalo vse do poznih popoldanskih ur, ko je bilo potrebno odriniti nazaj v dolino.
Prepričan sem, da je današnji dan, katerega smo posvetili vsi vsem in vsak sebi, doprinesel za kar dobro zalogo dobre volje, ki nas bo spremljala naslednje dni. Že naslednji četrtek pa se zopet odpravljamo na romanje na Svete Višarje nad Kanalsko dolino v Italiji.
Vsi, kateri smo se danes podali na pohod, smo pot tudi zmogli in sami zase veliko postorili za svoje zdravje. Gibanje na svežem zraku in v dobri družbi pa to zadevo še povečuje. Vsi pa vse to v teh jesenskih letih življenja, najbolj potrebujemo.
Zanimivost. Ves čas pohoda nas je spremljala ekipa GTV iz Kranja, kjer pripravljajo pol urno oddajo o Društvu invalidov občine Kranjska Gora.

Lep pozdrav iz Kranjske Gore do naslednjega zapisa z romanja na Svete Višarje, Jože


Predsednik DI
Jože Zupančič