Novice iz društev

Oh kako lepo je ob jutranji zarji opazovati brezskrben let ptic. Še lepši občutek je, ko se zaveš, kako srečni smo lahko, da smo zdravi, da imamo ob sebi ljudi, ki jim je mar. Je mar za soobčane, za soljudi, še posebno za tiste, ki jih je narava prikrajšala za možnost samostojnega gibanja. Mar je tudi našemu donatorji Franciju, ki je skrbno poslušal mojo pripoved o fantu, ki je od rojstva oviran v hoji.

No, pa se počasi pomikamo, po dobrih šestih mesecih,  v sproščanje ukrepov. S tem se je tudi delo v društvu pričelo normalizirati in poskušamo izvajati program, v skladu z navodili NIJZ.

“Tisti, ki jemljejo, po navadi niso srečni, srečni so tisti, ki dajejo.” (Charles H. Burr)

Po nekaj mesecih premora zaradi Covid 19, je DI Sevnica ponovno pričelo izvajati športne aktivnosti.

Tako smo pričeli vadbe v balinanju v parku drevored, pikado v prostorih pri avtobusni postaji in namizni tenis v športnem domu KŠTM.

Na svetu je veliko čudes. Tudi čas korone je ena izmed njih. Za nas, prostovoljce, je v tem času delo zelo oteženo, saj ne moremo imeti osebnega stika, druženja so prepovedana. Kaj potrebuje invalid, ki živi sam? Vsekakor družbo, oseben kontakt, stisk roke, toplo besedo … Ko je človek sam s svojimi skrbmi se večkrat zgodi, da ga postane strah življenja. Res je, samota ubija. V društvu skozi programe vrsto let krepimo sodelovanje med invalidi.. Vajeni so druženja, vajeni so, da gredo po nakupih, s prijatelji na klepet.