Strateški načrt Zveze delovnih invalidov Slovenije
ZA SREDNJEROČNO OBDOBJE 2022– 2026
1. ANALIZA STANJA PO OBDOBJU 2018– 2022
Na delovanje Zveze delovnih invalidov Slovenije in njenih članov – društev invalidov, v preteklem obdobju 2018–2022, so vplivali dejavniki okolja in dejavniki znotraj organizacije.
Ključni problem z vidika okolja je pomanjkljiva in/ali neustrezna zakonodaja ter premalo politične volje na posameznih področjih invalidskega varstva.
Velja poudariti, da je bilo delo ZDIS aktivno pri izpolnjevanju vseh nalog in obveznosti do družbenih dejavnikov na ravni države, kakor tudi vključevanje v dejavnosti le-teh, tako glede vprašanja izvajanja in financiranja posebnih socialnih programov kot tudi urejanja družbenega statusa ZDIS in DI oz. vloge pri kreiranju politike invalidskega in socialnega varstva v spremenjenih družbenih razmerah in sodelovanju pri pripravi ter spreminjanju zakonodaje in drugih predpisov, zlasti tistih, ki zadevajo področje invalidskega varstva.
Invalidi, vključno s tistimi, ki nikoli ne bodo mogli delati, in njihovimi družinami, smo prve žrtve finančne krize in recesije.
Po statističnih podatkih o trgu delovne sile se invalidi srečujemo z dvakrat višjo brezposelnostjo kot neinvalidi, poleg tega pa je na tisoče invalidov izključenih iz trga delovne sile in zato niso zajeti v statističnih podatkih o brezposelnosti.
Več verjetnosti je, da bodo vir dohodkov invalidov socialni prejemki kot pa plača. Poleg tega je dohodek invalidov na splošno znatno nižji od dohodka neinvalidov.
Invalidi živimo v nedostopnem okolju in to kljub dejstvu, da skupaj z drugimi osebami z začasno zmanjšano gibljivostjo predstavljamo velik delež prebivalstva.
Mnogo invalidov se nikoli ni udeležilo prostočasnih, kulturnih ali športnih dejavnosti in ni nikoli imelo dostopa do gledališč, kinematografov, koncertov, kavarn, restavracij, knjižnic…
Invalidi se srečujemo s predsodki in šikaniranjem.
Veliko pozornosti smo namenili svetovanju pri delovanju DI in reševanju pritožb. V okviru pristojnosti in možnosti smo reševali probleme na najboljši možni način, tako za uporabnike - invalide kot za izvajalce – društva invalidov. Komunikacije so potekale v obliki delovnih sestankov, inštruktažnih sestankov in v drugih oblikah.
Znotraj organizacije kot tudi znotraj vseh lokalnih asociacij velja, da so njihova vprašanja podrejena enaki logiki: ena vprašanja veljajo za osrednja, druga za obrobna. Merilo razlikovanja med prvimi in drugimi ni radovednost, merilo tudi ni družbena problematičnost. O centralnosti in marginalnosti problemov odloča količina finančne in kadrovske pozornosti ter pozornosti organov upravljanja. Vprašanja, ki so teh dobrin deležna v večji meri, postanejo zanimivejša od onih, ki se jim namenja manj dobrin ali nič. Z drugimi besedami: osrednja vprašanja postanejo zato, ker jim namenimo največ pozornosti in zato vsa druga(pogosto zelo pomembna!) postanejo manj pomembna, nekatera pa nepomembna.
2. VREDNOTE
Vključenost delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI v vseh področjih družbenega življenja.
Nediskriminacija delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI tako v arhitekturnem kot družbenem okolju.
Enkratnost vsakega posameznika s svojimi individualnimi potrebami in interesi.
Enakopravnost pri odločanju o vseh zadevah pomembnih za invalide in njihove družine.
Enakost pri dostopu do posebnih socialnih programov in storitev, ki jih nudi ZDIS.
Opolnomočenje uporabnikov posebnih socialnih programov in storitev.
Možnost izbire življenjskega stila.
Kakovost dela organov ZDIS in izvajalcev posebnih socialnih programov in storitev.
Inovativnost pri iskanju novih možnosti za uporabnike storitev.
Spoštovanje drug drugega in vsakega posameznika.
3. POSLANSTVO
ZDIS se zavzema za enake možnosti vseh prebivalcev Republike Slovenije, ne glede na njihove telesne, senzorne in intelektualne sposobnosti, za življenje v sožitju z vsemi drugimi prebivalci.
Delovni invalidi, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI moramo imeti tako kot drugi državljani možnost enake obravnave pri zaposlovanju in ohranjanju zaposlitve. Poleg tega moramo imeti možnost enakega plačila in enakih pravic za enak poklicni status in usposobljenost. Delodajalci morajo biti pripravljeni prilagoditi delovno mesto glede na potrebe invalida.
4. VIZIJA
ZDIS si prizadeva izboljšati kakovost življenja delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI.
ZDIS si prizadeva za »gibanje za večjo kvaliteto skupnega življenja in socialno vključenost vseh, ne samo invalidov, ki bi temeljilo na Konvenciji OZN o pravicah invalidov in Zakona o izenačevanju možnosti invalidov in katerega cilj bi bil odpraviti vse ovire, s katerimi se invalidi vsakodnevno srečujemo v družbi, preprečiti ustvarjanje novih ovir ter zagotoviti enake možnosti in enakopravno udeležbo na vseh področjih življenja.
V obdobju, ki prihaja, je pred ZDIS pomembna naloga doseči dvig socialnih transferov za delovne invalide. Večina teh transferov se že desetletje praktično ne usklajuje niti z rastjo življenjskih stroškov, socialna podpora npr. pa se v tem obdobju dvignila za 16%.
5. PREDNOSTNI CILJI IN NALOGE
5.1 Strateški cilji
1. Socialna vključenost in opolnomočenje delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI
2. Aktivno sooblikovanje sistemskih rešitev na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI
3. Krepitev ZDIS in njenih članov - društev invalidov
4. Odnosi z javnostmi
5.2 Operativni cilji
1. Socialna vključenost in opolnomočenje delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI
Zagotavljati normativno urejenost položaja delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI.
Da bodo delovni invalidi, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI kos različnim situacijah, s katerimi se srečujejo tekom različnih obdobij življenjskega kroga, bomo posebno pozornost posvetili usposabljanju za prilagajanje novim izzivom.
Podpiranje posebnih socialnih programov namenjenih povečanju kakovosti življenja delovnih invalidov, invalidov, ki skrbijo za svoje onemogle partnerje ali družinske člane, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI
Ker so pri dostopnosti podpor na sistemski državni ravni delovni invalidi, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI vedno bolj prepuščene sami sebi, bomo zagotovili razmere, da bodo ustrezno informirani o pravicah in obveznostih ter o programih oziroma podporah, ki so jim dostopni na sistemski državni ravni ali v oblikah posebnih nacionalnih in lokalnih socialnih programov v organizaciji ZDIS. Zagotovili jim bomo tudi ustrezno svetovanje na področju delovnopravne zakonodaje.
2. Aktivno sooblikovanje sistemskih rešitev na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI
Udejanjanje postopkov priprave, izvajanje in vrednotenje strateških dokumentov na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI.
Izvajanje načela civilnega dialoga v vseh sklopih (priprava, izvajanje in vrednotenje strateških dokumentov na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI) z jasno izdelanimi kriteriji za izbiro primernega mehanizma izvajanja načela civilnega dialoga (informiranje, posvetovanje, sodelovanje, soodločanje) in načina izvajanja (skupna posvetovalna telesa, enakopravna izhodišča, kultura dialoga) ter udejanjanja načela partnerstva z metodami pravočasnosti, popolnosti in resničnosti informacij s strani udeleženih.
Glede na napovedane reforme je obnovitvena rehabilitacija, vsaj v sedanjem obsegu in s sedanjim virom financiranja, pod vprašajem. Odločevalci namreč učinke obnovitvene rehabilitacije tipično dojemajo kot socialne in ne medicinske in jo zaradi tega nameravajo sistemsko umestiti med socialne transfere, tako da je ne bi več financiral ZZZS. Za ohranitev pridobljenega obsega obnovitvene rehabilitacije za delovne invalide, se bo Zveza povezala z medicinsko stroko, da pridobi utemeljitev medicinskih koristi obnovitvene rehabilitacije v skladu z znanstveno metodo in to uporabi kot argument v pogajanjih z državo.
3. Krepitev ZDIS in njenih članov - društev invalidov
Ohranjati in krepiti lastno identiteto reprezentativne invalidske organizacije v vseh njenih osnovnih izvedbenih oblikah, ki bodo temeljile na poslanstvu in organizacijski kulturi naše organizacije.
Okrepiti družinski posebni socialni program »Ohranjevanje zdravja v lastnih kapacitetah« in Rehabilitacijski program.
Posvetiti posebno pozornost pridobivanju novih članov, predvsem mladih, kot tudi strokovnjakov ter prostovoljcev.
Dopolniti obstoječe vire prihodkov, med katerimi sedaj prevladujejo sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v RS, s pridobivanjem novih virov prihodkov (donacije, sponzorska sredstva, javni razpisi RS in EU, itd.), s čimer bomo omogočili povečanje kakovosti in razširitev ter popestritev naših posebnih socialnih programov.
4. Odnosi z javnostmi
Krepiti vlogo in prepoznavnost ZDIS in lokalnih društev pri celovitem urejanju položaja delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI.
Zagotavljanje stalne prisotnosti v javnosti, v medijih in v sistemu lastnih oblik trženjske in založniške dejavnosti.
Obveščanje in osveščanje širše javnosti o problematiki delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro, oseb s statusom invalida po ZZRZI in o lastni organizaciji.
6. Ključne aktivnosti za uresničevanje strateških in operativnih ciljev
1. Socialna vključenost in opolnomočenje delovnih invalidov, oseb s telesno okvaro in oseb s statusom invalida po ZZRZI
Na nacionalni ravni bo ZDIS še naprej invalidom nudila brezplačno pravno pomoč s področja delovnopravne zakonodaje.
Na nacionalni ravni bo ZDIS prednostno razvijala in krepila posebne socialne programe, ki dopolnjujejo ali nadomeščajo programe, ki jih državni sistem ne zagotavlja ali jih izvaja v premajhnem obsegu. Zato bodo prvenstveno namenjeni tistim, ki jih doslej niso bili deležni.
V posebne socialne programe usposabljanj bomo vsebinsko vključevali predvsem teme s področja socialnega varstva, delovno pravnega varstva in zdravstvenega varstva, ki izvirajo iz specifičnih potreb posameznikov in ki krepijo njegovo moč na področju upravljanja lastnega življenja.
Da bi ohranili doseženo visoko kakovost posebnih socialnih programov, bomo njihov obseg prilagajali finančnim in kadrovskim možnostim, in sicer na načine, ki jih bodo sprejeli pristojni organi.
2. Aktivno sooblikovanje sistemskih rešitev na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI
Upravni odbor je telo, ki je najbolj kompetenten za pripravo strokovnih podlag za aktivno sooblikovanje sistemskih rešitev na področju skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in osebe s statusom invalida po ZZRZI, bo kontinuirano sodeloval s strokovnim svetom.
Pod okriljem upravnega odbora bomo oblikovali posebna stalna in začasna delovna telesa, ki bodo analitično in sistemsko obdelala posamezna konkretna vprašanja in pripravila tudi predloge za njihove rešitve v zakonski in podzakonski ureditvi (npr. zaposlovanje, enake možnosti, socialno varstvo ipd.)
ZDIS bo krepila povezovanje z ostalimi invalidskimi organizacijami v borbi za pravice invalidov in pri iskanju sistemskih rešitev za delovne invalide.
ZDIS bo okrepila povezovanje z reprezentativnimi sindikati v skupni borbi za pravice delovnih invalidov.
Še naprej bomo v skladu z gmotnimi možnostmi podpirali že utečene množične in vsedržavne posebne socialne programe.
3. Krepitev ZDIS in njenih članov - društev invalidov
Delovanje ZDIS bo potekalo v skladu s Statutom in drugimi veljavnimi normativnimi akti. V primeru, da njihova določila, zaradi sprememb v okolju ali v sami Zvezi ne bodo več ustrezna, jih bomo spremenili po veljavnih postopkih.
Preglednost poslovanja ZDIS bomo tako kot do sedaj zagotavljali s pripravo letnih delovnih in finančnih načrtov ZDIS in letnih delovnih in finančnih poročil ZDIS, ki jih bodo sprejemali s Statutom določeni organi Zveze.
Zveza bo tudi v prihodnje svojim članom – društvom invalidov, nudila strokovno, organizacijsko, materialno in izvedbeno podporo na že uveljavljen način. Pri tem bo potrebno sprejeti odločitev o podpori oblik povezovanja društev, ki bodo zagotavljale sinergijske učinke, kar pomeni, da bo učinek skupne akcije večji, ko bi bil seštevek učinkov posameznih akcij.
Upravni odbor ZDIS bo nadaljeval z začetimi aktivnostmi za razvoj in izvajanje posebnih socialnih programov.
Skrbno bomo spremljali uporabo znaka ZDIS.
4. Odnosi z javnostmi
Še naprej bomo usmerjeno delovali na knjižno založniški dejavnosti, ki je izjemno pomembna za našo prepoznavnost. Prizadevali si bomo, da bo čim več tiskovin na razpolago invalidom in širši zainteresirani, tudi strokovni, javnosti. Enako velja za Glasilo ZDIS.
Spletna stran, ki je dobro obiskana, bo še naprej pomembno orodje obveščanja notranje javnosti in obveščanja ter osveščanja zunanjih javnosti.
Prepoznavnost ZDIS in društev bomo zagotavljali tudi s promocijo dogodkov v medijih – predvsem tistih, ki so bili že sedaj odzivni.