DI Hrastnik: Koline

Tudi v mesecu januarju naše društvo invalidov Hrastnik ne počiva. Potekajo priprave na zaključni račun in poročila o delu v letu 2010. Vse skupaj se sliši kar suhoparno, kajneda? Kaj pa zabava, ali za zabavo ni časa? Smo se v mesecu decembru preveč zabavali, zaužili preveč kalorij in seveda porabili preveč denarja? Na koncu meseca decembra so bile naše denarnice prazne, kajti ob popisu, oziroma inventuri je bolje, da ni kaj popisati in z novim letom naj bi pričeli znova. Seveda sliši se lepo, v praksi pa mora biti drugače. Tudi v mesecu januarju je potrebno živeti!

Zato se je društvo namenilo, da poizkusi organizirati koline. Res je, čisto prave koline. Marsikdo nima te sreče, da bi doživel ta kmečki praznik, oziroma, če že ima koline, potem je potrebno delati in zvečer si že kar precej utrujen, da bi se še zabaval.

Odločila sem se, da organiziram za naše članice in člane ogled pravih kolin. Zbralo se nas je natanko 20 in v soboto, 29. januarja, smo se odpeljali na kmečki turizem Vino Širec, Krčevina pri Vurbergu. Na cilj smo prispeli ob 10. uri, kjer so nas pričakali gospodar, oziroma mesar Marjan, njegova žena Silva, hči Svetlana in sin. Za dobrodošlico smo popili domače žganje in liker, pojedli njihovo znano pogačo (spekla jo je stara mama), nato pa takoj pričeli z delom. Pujsek je že čakal na vozu. Žalostno toda življenjsko - treba ga je bilo pripraviti na zakol. To je Marjan naredil tako hitro, da se še obrniti nismo imeli časa. Potem pa je delo potekalo po ustaljenem vrstnem redu: potrebno ga je bilo sleči iz kože, nato pripraviti meso za pečenko in klobase. Seveda je najprej gospodinja pripravila jetra. Začudeni smo bili, ker nam je postregla še krompir in kislo zelje. Poznamo namreč običaj, da postrežejo najprej pražena jetrca. Oh, kako je že prijalo pojesti nekaj toplega. Že prej, ko so še pripravljali koline, smo se krepko pogreli tudi s kuhanim vinom, ki ga res ni manjkalo. Tudi harmonika je že zapela, saj je Marjan mojster tega inštrumenta.

Koline so nas klicale, da je potrebno storiti še veliko. Pripraviti maso za mesenke in krvavice. Naši pridni možje, med njimi je bilo tudi nekaj žensk, so pridno delali klobase. Medtem ko so se klobase kuhale in hladile, je bil čas kosila. Silva nas je presenetila z dobro juho , pečenko, praženim krompirjem in solato. Moram povedati, da nas je tudi malo »pocrkljala« s »pohanjem« in »pomfrijem«. Tega nismo pričakovali, smo pa vse pospravili.

Malo smo se poveselili in poplesali. Izdelava klobas pa nas je preganjala, kajti, če smo jih hoteli jesti za večerjo, je bilo potrebno z delom nadaljevati. Toda pridni delavci so to delo opravili strokovno in že so se pekle pečenice in krvavice. Kaj pa sledi po večerji tako izvrstnih klobas? Seveda zabava. Meh je že bil v rokah gospodarja mesarja Marjana in tudi prvi plesalci so se zavrteli. Ker smo bili že precej utrujeni, smo se siti ob 19. uri odpravili domov.

Nikjer nisem omenila, tudi pijače je bilo dovolj. Nikoli ni bila miza brez kakovostnega vina, ki ga pridelajo sami na kmetiji. To so vina: traminc, rumeni muškat, chardonnay, sivi pinot, beli pinot in modri pinot. Pijačo nam je stregla znana vinska kraljica Slovenije 2008 - hči Svetlana.

Tako smo končali prvikrat organizirane koline. Jaz osebno sem videla veliko novega, saj čisto pravih kolin že od svojega osmega leta nisem imela priložnost doživeti. Mnenja sem, da bi še kdaj organizirali takšno prireditev.

Poročilo sestavila Minka Rizvič

Priprave na zakol pujsa	Pujsa so pripeljali	Pujsa smo pokončali
Zdaj pa v akcijo	Koline so nastajale	Harmonika je zapela
Koline so se zaključile s plesom