DI Kranjska Gora: S sprehodom do boljšega zdravja

Vsak človek bi se moral ukvarjati z neko obliko fizične aktivnosti, pa naj je mlad, star ali v najboljših letih. Sprehod je ena od najstarejših oblik fizične aktivnosti, že iz razlogov, ki jih življenje polaga pred vsakega posameznika. Ta oblika fizičnega napora je v življenju človeka prisotna že od prihoda na naš planet.

In zakaj bi bil sprehod tista dejavnost gibanja, ki življenju daje boljšo kvaliteto. V času sprehoda so vse naše mišice v gibanju in se utrjujejo. Med sprehodom razvijamo pravilno dihanje, ki je osnova življenja. V času sprehoda se pospešuje poganjanje krvi po krvnem obtoku, utrjujemo kosti, ki so konstrukcija telesa, z znojenje izločamo razne soli in strupe, ki se nabirajo v telesu in še mnogo dobrega in koristnega se med sprehodom dogaja v našem telesu.

Obstaja pa tudi druga stran medalje, glede na to, da smo se zadnja leta po pohodu avtomobilizma grozno pomehkužili. Zato tisti, ki se šele spušča v sprehode ne sme pretiravati, kajti tudi sprehod zahteva spoštovanje določenih pravil.

Na svetovnem spletu sem zasledil priporočilo, katero govori o pravilih med sprehodom. Nekako takole se glasi: V začetku sprehod naj ne bi trajal dlje kot 20 minut. Prvih pet minut naj bi se ogrevali z lahkim sproščenim korakom, naslednjih pet minut stopnjevali s pospeševanjem tempa hoje. Tu pa pozor, konstantna hitra hoja naj ne bi trajala več kot 10 minut. Tehnika pravilne hoje zagovarja več krajših korakov namesto dolgih korakov, roke imejmo pokrčene v komolcih, in sicer jih čvrsto držimo ob pasu, ramena pa naj bodo sproščena. Pri hoji zavestno uporabljajmo hrbtne mišice, za odrivanje naprej pa uporabljajmo zadnje stegenske in zadnjične mišice.

Pravila govorijo tudi o obutvi in obleki, kateri pa sta odvisni od, kje in kdaj se sprehajamo. Vsako pretiravanje s hojo je odsvetovano. Če začutimo hiter utrip srca, oteženo dihanje, slabost ali vrtoglavico, moramo takoj prekiniti s katerokoli fizično aktivnostjo. Če imamo predviden težji napor, naj dve uri pred načrtovanim naporom ne jejmo težke hrane, raje si privoščimo napitke, ki jih lahko uživamo tudi med sprehodom.

Stroka nas nagovarja z osmimi razlogi, zakaj biti aktiven v dnevnih sprehodih.

• Hoja je dobra za srce. 30 minut hoje na dan zmanjša možnost zapletov, ki vodijo v bolezni srca in ožilja v diabetes ali kap.
• Hoja zmanjša možnost raka na dojki. Že nekaj ur hoje na teden zmanjšuje možnost nastanka rakavega obolenja na dojkah. S hojo namreč izgubljamo maščobo, ki je tudi vir estrogena.
• Pomaga pri spancu. Sprehod nam bo pomagal, da bomo zvečer lažje zaspali, saj bi naj s hojo dvignili raven hormonov, ki skrbijo za dobro počutje.
• Hoja vas osreči. Hoja lahko olajša depresijo, tesnobo ter stres. 30 minutni sprehod lahko poskrbi za dobro počutje, ko vas kaj muči.
• Hujšajte s hojo. Vsi vemo, da fizična aktivnost preprečuje večanje obsega pasu.
• Hoja blaži nekatere starostne bolezni. Pri starejših ljudeh takšna aktivnost prepreči nastanek mnogih bolezni. Prav tako izboljšuje spomin in bistrost duha.
• Varuje kosti. 30 minut hoje na dan, vsaj trikrat na teden, da bodo vaše kosti močne in zdrave. Pri sprehodu človek uporablja 95% mišic, ki pritiskajo na kosti in jih tako ojačajo.
• Hoja proizvaja pozitivno energijo. Odganja slabo voljo, človeku dviga moralo in samozavest.

No toliko o tem, zakaj, kdaj in kako nam stroka priporoča sprehod, seveda ima vedno v mislih sprehod po naravi, če je le možno daleč od ponorelega prometa.

Pri nas v društvu tej temi posvečamo veliko pozornosti in aktivnosti. Vsak mesec se odpravimo na organiziran pohod. Vsi pohodi so prilagojeni članstvu, ki je že v večini v jeseni svojega življenja. Pa vseeno so ti načrtovani pohodi tudi pogojeni z določenimi pogoji, da se pohodnik dodobra preznoji, varno in brez poškodbe razmiga svoje mišice, se nadiha svežega zraka in... Da pa pohodniki niso osamljeni, poskrbi vedno velika udeležba, prav tako je z dobro udeležbo vedno poskrbljeno za dobro voljo in veliko smeha, ki pohodu dodaja tisto pozitivno energijo, katero vsi tako potrebujemo.

Tako je bilo tudi na današnjem pohodu triinštiridesetih pohodnikov, iz Rateč do nekdanje karavle pod tromejo z Avstrijo, Italijo in Slovenijo. Pohod je imel vse prej naštete težavnostne elemente. Da so se pohodniki preznojili je poskrbel vzpon, v dobrih štirih km smo se vzpeli za 290 m, sama steza pa je poskrbela, da smo uporabili vse mišice in jih dodobra razmigali, o svežem zraku ne bi govoril, zadošča samo pripomba, da smo ves čas hodili daleč od prometnic po smrekovem gozdu.

Po dobri uri in pol smo prvi prisopihali, do cilja, drugi so po svojih zmožnostih prihajali še dobre pol ure. Sledilo je, da smo zamenjali preznojena oblačila. Potem pa se pričel družabni del ob domači kranjski klobasi in vročimi napitki, vmes pa šala na šalo, kar je povzročalo salve smeha. V takem vzdušju pa čas beži z neverjetno naglico. Pozitivna energija, ki se razliva iz enega na drugega, pa človeku prepreči, da bi se posameznik ukvarjal s težavami, ki ga pestijo v dolini. Dobra volja človeku narekuje, da vsaj za nekaj časa odvrže bremena vsakdana in si dovoli sprostitev, ki mu vrača voljo in veselje do življenja. Današnji človek ima skoraj vsega dovolj, le dobre volje največkrat zmanjka, posebno, ko smo osamljeni in s slabimi mislimi, da smo vsem odveč.

Zato vsi želimo, da bi taka srečanja trajala večno, pa ne gre. Po vrnitvi v dolino se življenje vrača v stare tirnice, pa vseeno nekako teče lažje, ko se spomnimo, da le nismo sami, da je družba, kateri pripadamo prepojena tudi z dobro voljo, čeprav imamo vsak svoje skrite želje in težave. Tako, dan je minil, napolnili smo življenjske baterije, vsaj do naslednjega četrtka, ko se bomo podali spoznavati kraje in življenje v Polhograjskih dolomitih. 

Do takrat pa samo še pozdrav iz Gozd Martuljka.

Predsednik DI
Jože Zupančič