PONOVNI predlog Zveze delovnih invalidov Slovenije za dopolnitev 57. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

PONOVNI PREDLOG ZVEZE DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE 

ZA DOPOLNITEV 57. ČLENA 

ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN 

OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO

Sprejet zakon kot enega izmed ukrepov za blaženje negativnih posledic virusa COVID-19 za državljane določa tudi enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, ki je opredeljen v 57. členu zakona. V Zvezi delovnih invalidov Slovenije močno podpiramo predlagani ukrep, vendar menimo, da je navedeni člen potrebno dopolniti, kar smo predlagali že pred sprejemom zakona. Sedaj v luči sprejetih ukrepov menimo, da so nekatere ranljive skupine ostale prezrte in pozivamo, da se predlog vključi v naslednji paket ukrepov.

57. člen zakona v 4. odstavku določa, da so do enkratnega solidarnostnega dodatka upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelne osebe in imajo stalno prebivališče v RS. Višina solidarnostnega dodatka so bo določila in izplačala glede na višino nadomestila, ki ga prejema upravičenec, kar se nam zdi smiselna in pravilna rešitev. 

Vendar menimo da pri tem ukrepu ne gre prezreti niti zaposlenih upravičencev do nadomestil iz invalidskega zavarovanja, torej zaposlenih delovnih invalidov. Zato primarno predlagamo, da se prizna enkratni solidarnostni dodatek za vse prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja, brezposelne in tiste ki so v delovnem razmerju, torej zavarovani na podlagi 14. člena ZPIZ-2, pri čemer bi bili brezposelni prejemniki nadomestil upravičeni do dodatka glede na višino izplačanega nadomestila, skladno s kriteriji določenimi v 3. odstavku 57. člena. Zaposleni prejemniki nadomestil pa bi bili upravičeni vsaj do najnižjega zneska dodatka. 

V primeru, da vključitev vseh prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanje v krog upravičencev do solidarnostnega dodatka ne bo mogoča, pa menimo, da se nikakor ne sme prezreti tistih delovnih invalidov, prejemnikov nadomestila, ki so zaradi epidemije napoteni na čakanje na delo doma, še posebej tiste delovne invalide, ki zaradi invalidnosti delajo krajši delovni čas od polnega. Namreč, delovni invalid, ki dela krajši delovni čas od polnega, prejema plačo sorazmerno delovnemu času za katerega je zaposlen, iz naslova invalidnosti pa prejema delno nadomestilo oz. delno invalidsko pokojnino. Vendar ti delavci najpogosteje na mesečni ravni tudi v normalnih razmerah ne prejemajo niti minimalnega osebnega dohodka, saj seštevek plače za krajši delovni čas in nadomestila iz invalidskega zavarovanja (ki predstavlja le del  invalidske pokojnine) največkrat ne dosega višino minimalne plače. Situacija pa se bo drastično poslabšala zaradi epidemije. Sedaj bodo vsi delavci, sploh pa tisti, ki delajo krajši delovni čas in so bili zaradi epidemije napoteni na čakanje na delo doma (s pravico do nadomestila plače v višini 80% od osnove) še bolj ogroženi, saj bo njihov dohodek iz dela še nižji kot sicer. Zato menimo, da je nujno potrebno, da se pravica do solidarnostnega dodatka prizna vsaj zaposlenim delovnim invalidom, ki bodo zaradi epidemije napoteni na čakanje na delo doma, sploh pa je to nujno za tiste delavce, ki so zaradi  invalidnosti zmožni delati le krajši delovni čas od polnega in zato prejemajo plačo sorazmerno delavnemu času za katerega so zaposleni, saj bodo nadomestila plače za te delavce bistveno slabša in bodo resno posegla v socialni položaj tovrstnih delavcev.   

Potrebno se je namreč zavedati, da je interventni zakon z ukrepi zajel tako samozaposlene kot tudi tiste, ki so zavarovani na drugi podlagi (16. člen – družbeniki in 17. člen – kmetje). Zato je že v duhu načela enakosti potrebno med upravičence vključiti tudi zaposlene invalide, ki so statistično gledano že v osnovi delavci z nižjimi dohodki, nato pa so zaradi invalidnosti najpogosteje premeščeni na slabše plačana delovna mesta in zagotovo v času epidemije predstavljajo ranljivo skupino, ki v paketu pomoči ne sme biti prezrta.  

Prav tako pozivamo, da se jasneje opredeli položaj samozaposlenih delovnih invalidov, ki so že pred epidemijo bili upravičeni do spodbud po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), sedaj pa je njihovo poslovanje zaradi epidemije v celoti onemogočeno ali bistveno zmanjšano. Glede na sprejet zakon lahko samozaposleni uveljavijo pomoč po interventnem zakonu, vendar ni jasno kako lahko samozaposleni invalid uveljavlja pravice do oprostitve prispevkov za obdobje, ki ga pokriva interventni zakon, saj je samozaposleni invalid na primer upravičen do oprostitve prispevkov za PIZ že na podlagi ZZRZI, po interventnem zakonu pa lahko uveljavi pravico do oprostitve vseh prispevkov. Prav tako je potrebno pojasniti, kako je s pravico do temeljnega dohodka za samozaposlenega invalida, ki je zmožen za opravljanje dejavnosti le s krajšim delovnim časom od polnega. Ali invalid uveljavlja le sorazmerni del temeljnega dohodka, torej sorazmeren zavarovalnemu času? Prav tako je potrebno odgovoriti ali lahko samozaposleni delovni invalid v tem obdobju uveljavlja druge spodbude na podlagi ZZRZI, ki ne pomenijo vsebinskega prekrivanja s pomočmi iz interventnega zakona. Na primer jasno je, da samozaposleni invalid ne bo mogel uveljavljati dvojne oprostitve plačila obveznih prispevkov za PIZ, vendar je potrebno pojasniti ali lahko invalid uveljavlja v predmetnem obdobju druge spodbude za zaposlovanje, na primer nagrado za preseganje kvote, kljub temu, da bo uveljavljal pravice po interventnem zakonu.

Zveza delovnih invalidov Slovenije

Drago Novak, predsednik

Poslano po elektronski pošti:

• Janez Janša, predsednik Vlade
• Janez Cigler Kralj, minister MDDSZ
• mag. Cveto Uršič, državni sekretar MDDSZ
• Igor Zorčič, predsednik DZ RS
• Alojz Kovšca, predsednik DS RS
• vodje poslanskih skupin DZ RS
• Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije