Predlog Zveze delovnih invalidov Slovenije za dopolnitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.
Nova dopolnitev zakona za blaženje posledic epidemije izmed ostalega vključuje omilitev pogojev za prejem pomoči in razširja krog upravičencev do pomoči. Predlagane rešitve so v večini ustrezne, vendar kot smo opozarjali že v preteklosti, menimo, da je potrebno med prejemnike uvrstiti delavce s statusom delovnega invalida, ki zaradi invalidnosti delo opravljajo krajši delovni čas od polnega in so bili zaradi epidemije s strani delodajalca napoteni na čakanje na delo.
Zakon v 57. členu vpeljuje enkratni solidarnostni dodatek za upokojence, do katerega so upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz obveznega invalidskega zavarovanja v primeru, da so brezposelne osebe. Predlagane spremembe med prejemnike vključujejo tudi prejemnike poklicne pokojnine, še vedno pa kot upravičenci ostajajo prezrti prejemniki delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila. Gre namreč za posameznike, ki zaradi specifičnosti pravic in deljenih prejemkov (delno s strani delodajalca, delno s strani Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje), nimajo niti pravice do minimalne plače, saj zaradi invalidnosti ne delajo s polnim delovnim časom.
S predmetnim predlogom za dopolnitev zakona je poskrbljeno za zaposlene invalide, ki zaradi invalidnosti delajo krajši delovni čas od polnega in v času epidemije tudi dejansko opravljajo delo, saj so upravičeni do kriznega dodatka in se jim krizni dodatek ne bo znižal sorazmerno delovnemu času za katerega so zaposleni (predlog spremembe 33. člena). Prav tako bodo do celotnega in ne le sorazmernega kriznega dodatka upravičeni invalidi zaposleni v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, kar je vsekakor pravilno in smiselno (33. b člen). Vendar glede na to, da je poskrbljeno za delavce invalide, zaposlene s krajšim delovnim časom, ki ostajajo na delu, pa mora biti poskrbljeno tudi za delavce, ki delajo s krajšim delovnim časom in so napoteni na čakanje na delo, saj le-ti zaradi bistveno nižjih prihodkov spadajo v tako imenovano ranljivo skupino prebivalstva.
Zato menimo, da morajo do solidarnostnega dodatka biti upravičeni tudi delovni invalidki, ki zaradi invalidnosti delajo krajši delovni čas od polnega in so zaradi epidemije napoteni na čakanje na delo doma in so upravičeni le do nadomestila plače, ki je že v osnovi nizka, sedaj pa bo njihov prejemek zaradi epidemije še nižji, kar jih po dohodku postavlja bistveno pod mejo za tveganje revščine in bo resno posegla v socialni položaj tovrstnih delavcev.
Prav tako bi enako obravnavo kot za zaposlene delovne invalide, ki zaradi invalidnosti delajo krajši delovni čas in so napoteni na čakanje, bilo smiselno zagotoviti za samozaposlene invalide, ki dejavnost opravljajo s krajšim delovnim časom in zaradi epidemije dejavnosti ne morejo opravljati.
Poslano po elektronski pošti:
- Janez Janša, predsednik Vlade
- Janez Cigler Kralj, minister MDDSZ
- mag. Cveto Uršič, državni sekretar MDDSZ
- Igor Zorčič, predsednik DZ RS
- Alojz Kovšca, predsednik DS RS
- vodje poslanskih skupin DZ RS
- Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije