Delovni razgovor z Ingemarjem Faermom

Ljubljana, 28. 5. 2004 - Na pobudo ZDIS se je odvil delovni razgovor z Ingemarjem Faermom, generalnim sekretarjem mednarodnih odnosov Nacionalnega sveta invalidskih organizacij (v nadaljevanju NS) iz Švedske. Odgovoren je za sodelovanje na področju EU, torej za stike z NS v posameznih državah. Namen njegovega delovnega obiska je bila predstavitev glavnih značilnosti invalidskega gibanja po državah članicah EU in prikaz celovitega delovanja švedskega NS (s poudarkom na organizacijsko strukturnost in financiranje). Predstavil se je tudi v vlogi sodelavca Evropskega invalidskega foruma (EDF) in tako je SIOS pridobil pomembne informacije za svoj nadaljni razvoj.Gospod Faerm je svoj nastop razdelil na dva dela. V prvem je govoril o EDF-u, v drugem pa o NS Švedske. Poskušal bom strniti triurni razgovor.

EDF je evropska krovna organizacija za evropsko invalidsko gibanje. EDF se je ustanovil leta 1996 po končanem evropskem programu Helios, ki je prav tako združeval evropske krovne invalidske organizacije. Toda Helios je bil voden s strani Evropske komisije in je bil od nje odvisen, kar EDF ni.

EDF sestavljajo vse države EU in prejšnje EGS (torej tudi Norveška in Islandija). EDF združuje še 26 nevladnih evropskih zvez, 19 evropskih zvez brez glasovalne pravice in 40 drugih nevladnih organizacij.

V EU imajo pomembno vlogo NS. Na generalni skupščini EDF-a v Varšavi je bil sprejet akcijski program , ki je predstavil vlogo NS. Na politiko v EU je možno vplivati preko EDF-a ali pa to zmorejo NS na državne strukture (na primer, naš na slovenske).

V EU vprašajo za mnenje o invalidski problematiki EDF. Če to ne storijo, EDF sam prevzame pobudo. EDF se dostikrat ne strinja z vsebinami inštitucij EU, takrat se oblikujejo komisije in imenuje predsednike teh komisij na predlog EDF-a.

NS se je na Danskem ustanovil leta 1934, na Švedskem 1942, na Norveškem 1950, v Avstriji 1975. NS v Sloveniji in Estoniji spadata med starejše v primerjavi z nekaterimi evropskimi NS.

Pobudniki za ustanovitev NS so bile invalidske organizacije. NS so se ustanovili zaradi vpliva na politiko invalidskega varstva in učinkovitejšega skupnega nastopa proti državi.

V 16. državah obstaja nacionalna zakonodaja za ustanovitev NS, v 8. pa ne. Vendar smo v Sloveniji edinstveni po Zakonu o invalidskih organizacijah in smo primer dobre prakse. V vseh državah je tovrstna zakonodaja bolj splošna in je na ravni našega Zakona o društvih. Vse države dopuščajo delovanje NS, vendar je v realnosti veliko NS odvisno od vladnih odločitev (financiranje, sestava članov v vladnih inštitucijah).

Temeljni cilji NS so zavzemanje za človekove pravice, preprečevanje diskriminacije, doseganje enakih možnosti, zavzemanje za socialne politike.
Nekatere države so invalidskim organizacijam (v nadaljevanju IO) podelile vloge izvajalcev socialnih storitev na področju invalidskega varstva, v Franciji, Nizozemski, Italiji in Angliji pa širše.

Vsebine NS so skupne v vseh državah in temeljijo na Agendi 22 (s poudarkom na zaposlovanju, izobraževanju, dostopnosti, itd.). NS reflektira mnenje članic. Organizacijska vloga NS je različna po državah. Nekje organizirajo prireditve, drugod koordinirajo aktivnosti invalidskih organizacij (IO), nekje dajejo prioriteto političnem področju in imajo za predsednike, poslance parlamentov.

Okviri delovanja NS: posamezne aktivnosti so vezane na finančne vire. Največ je političnega lobiranja v vladi in parlamentu, IO so članice vladnih svetov. Za svoje delovanje NS uporabljajo različno terminologijo, se pogajajo, zahtevajo ali vodijo civilni dialog (npr. z vlado).

Veliko pozornosti NS namenijo notranjemu oblikovanju različnih politik (npr. izobraževanju - osveščanju članov, za področno delovanje, itd.).

NS oblikujejo javno mnenje s pomočjo že znanih metod (tiskovne konference, kampanje, promocije, itd.).

Okviri delovanja NS:
- posamezni akti NS so vezani na finančne vire, največ pa političnega lobiranja v vladi in parlamentu
- IO so članice vladnih svetov, delegirane iz NS
- NS se pogajajo, zahtevajo, vodijo civilni dialog - na primer z vlado (uporablja se različna terminologija)

Notranje oblikovanje različnih politik:
Gre za pripravo notranje političnih dokumentov (na primer za izobraževanje članic) NS se odločijo za posebno področje sodelovanja gre za osveščanje članic.

Gre za splošno osveščanje javnosti, za oblikovanje javnega mnenja v invalidskem varstvu (tiskovne konference, kampanje, promocije).

NS so viri informacij za invalidska vprašanja (seminarji, glasila, radio, TV, izvaja raziskave o različnih področjih človekovih pravic, ali aktualna vprašanja, informacije o konceptih in primerih dobre prakse, itd.).

NS sodelujejo z drugimi organizacijami civilne družbe (nevladne organizacije, sindikati, gibanja).

NS sestavlja različno število članic; manj kot 10 ali več kot 100. Čehi imajo v NS 80 organizacij. Povprečno pa 25-40. Temeljno članstvo so nacionalne IO lahko pa tudi lokalne krovne organizacije (po naše medobčinske). V NS so tako vključeni tudi lokalni sveti (Estonija, Danska, Španija). Trend pomikanja odločanja se usmerja na regionalni oziroma lokalni nivo. Veliko področij se decentralizira, na primer izobraževanje.

Referent je izrazil dvom v upravičenost združevanja drugih organizacij v NS (specifika IO).

Kriteriji za vključevanje v NS so različni, na primer članstvo evropske zveze v EDF.

Organizacijska struktura je podobna v vseh državah: skupščina (ki se sestane vsako 1 - 4 leto), izvršni organ (predsedstvo, ki šteje od 5 do 25 članov), izvršni sekre-tariat (če je veliko predsedstvo). Predsednik NS igra pomembno vlogo, lahko prejma plačo ali ima reprezentativno vlogo.

Odločanje je v vseh NS podobno. Na skupščini se predstavi predlog predsedstva. Pri glasovanju imajo vse članice enako močan glas (vsaka en glas), odločanje je praviloma konsenzualno.

Velikost in vloga sekretariatov je različna. Sekretariati imajo 1-50 članov. Vodja sekretariata je generalni sekretar. Sekretariat pripravlja gradiva, izvršuje odločitve predsedstva in skupščine, lobira.

Finančni viri NS: Članice NS plačujejo članarino. Šest NS v EU se javno financira brez dokazil za kaj bodo porabili sredstva. Vlade se za takšen način odločajo zaradi spoznanja, da lahko invalidi igrajo pomembno vlogo v demokratični družbi (vir: postavka za boj proti diskriminaciji). Finančni viri predstavljajo državni razpisi in razpisi EU (za informiranje, kampanje, izobraževalne programe, program za izenačevanje možnosti) v nekaterih državah deluje Sorosov sklad. V 3-5 državah poteka financiranje s pomočjo nacionalne loterije (direktno ali preko fundacij), viri so tudi donacije. Na podoben način kot mi se financirajo NS na Danskem, Finskem in v Estoniji. Na Finskem je vir prihodka iz igralnih avtomatov. Na sploh je Finska unikum, čeprav dobijo IO sredstva preko razpisa, ga porabljajo izključno za rehabilitacijo. Tam so IO močnejše od NS. V Estoniji je podobno kot pri nas, vendar gre 4-5% sredstev direktno na NS.

NS se neposredno pogajajo z vladami za sredstva, ki pa vedno niso pogojevana zakaj bodo porabljena. Tako priporočilo bo EDF podal vladam držav v EU.

Projektno financiranje je kot smetana na torto stabilnega finančnega vira in ni vezano samo na razpise, temveč je pogojevano s posedovanjem lastnih sredstev za črpanje iz strukturnih skladov (soudeležba do 50%).

Švedske izkušnje. Zelo je pomembna profesionalna struktura v NS. NS so se povezali z nevladnimi organizacijami z akcijskim načrtom.

Švedski primer. Parlament je pred 30 leti določil postavko za financiranje IO. Prvih 15 let se je parlament o višini postavke odločal letno in ta je opazno rastla. Nato se je trend umiril (razloga: inflacija in večje število IO v NS). 1995 je vlada enormno povišala postavko za 50%, leta 2000 pa še za 25%. IO organizacije se prijavijo za 5 letno financiranje (ne za vsako leto posebej). 7% te postavke gre za NS (1 mio EUR na leto), kar je 20-25% stroškov NS, 25% dobi NS od razpisov za projekte, 25% od članarin.

V NS se zaposlujejo invalidi.

Da se lahko IO financira, mora izpolnjevati kriterije: da ima status IO, da pokriva naj-manj 5 področij iz Agende 22, da ima najmanj 500 članov, da jo vodijo invalidi, da ima strukturo v 10 regijah.

Za financiranje se IO prijavijo državni upravi. Pomembno je število članov, ne programi. IO imajo možnost prodajati storitve lokalnim skupnostim. Zveza slepih ima šolo za pse vodnike, revmatiki imajo svojo bolnico.

IO podajo finančno poročilo financerjem. Državnih revizij (na primer finančnega sodišča) ne poznajo. Najhujša revizija je znotraj hiše. Država jim zaupa.

Navaja primer kršitve in sankcije: IO, ki je prijavila neresnično številčno stanje članstva, so bila odvzeta vsa finančna sredstva.

Stališče EDF-a je da IO dobi del finančnih sredstev za katere ne napovejo namenske porabe. Propagira se druženje, manj programsko delo.

V članstvo IO na Švedskem štejejo tudi družinske člane.

IO so politično in versko nevtralne. Trajna politična zavezništva med IO in strankami se ne vzpostavljajo.

Zanimivost: Da lahko IO pridobi status IO mora na Danskem in Poljskem imeti 1200 članov, na Slovaškem pa 700 članov.

Miran Krajnc