Nagovor ob 35. obletnici Društva invalidov Dravograd, 19. 6. 2004
Dragi invalidi, cenjeni gosti!
Veseli me, da vas lahko pozdravim v imenu Zveze delovnih invalidov Slovenije, največje nacionalne invalidske organizacije, ki prav tako s ponosom oznanja 35. letni jubilej delovanja Društva invalidov Dravograd pod njenim okriljem.
V času od ustanovitve društva pa do danes se je zvrstilo neskončno število dogodkov, o čemer je bolj podrobno spregovoril predsednik društva in vendar bi kazalo poudariti, kako dobro ste se znali prilagajati vedno novim in novim družbenim spremembam. Te spremembe so bile v bistvu izzivi na katere ste znali pravočasno odgovoriti, čeprav ste se občasno znašli v zagati. Pa vendar ste iz vsake izkušnje izšli bogatejši za vrsto spoznanj, ki so vas naredila trdnejše, socialno prodornejše in prepričane, da delate dobro. Ves čas ste imeli vizijo, ki je pa vedno zaradi neugodnih spremljevalnih pogojev niste mogli v popolnosti uresničevati in vendar ste z vztrajnostjo dvigovali svojo razvojno pot. V dobro državljana – invalida, v dobro njegove socialne vključenosti, v dobro njegove enake obravnave.
Z izvajanjem posebnih socialnih programov ste uspeli vzbuditi občutljivost lokalnega okolja, ki je v vaših aktivnostih zaznalo skrb za sokrajana oziroma člana te družbe, ki mu je potrebno zaradi specifičnih razlogov nameniti še posebno pozornost.
Vaša stalnica in ena najbolj spoštovanih vrednot pa je prostovoljno socialno delo, ki je temelj vašega poslanstva. Zato velja danes dati priznanje številnim prostovoljcem, programskim izvajalcem in organizatorjem, torej vsem, ki ste v treh desetletjih in pol promovirali invalidsko misel na lokalni in nacionalni ravni.
Kdo bi lahko naštel vse dogodke, ki ste jim bili priča v minulih 35. letih. Trije zadnji pa so prav gotovo zaznamovali naš položaj, seveda v pozitivnem smislu. Pri tem imam v mislih tako krovno organizacijo kot vaše društvo. Prvi dogodek je pridobitev statusa invalidske organizacije, ki je garant za možnost pridobivanja javnih sredstev.drugi dogodek je polnopravno članstvo Sveta invalidskih organizacij Slovenije v Evropskem invalidskem forumu , ki skrbi za sprejemanje evropskih direktiv na področju invalidskega varstva in tretji dogodek je žlahtno priznanje naše populacije v dopolnitvi 14. člena Ustave RS, ki govori o enakosti in mu je dodana besedica invalidnost. Ta dogodek pomeni tudi izraz omike, s katero se je država Slovenija uvrstila v elitni razred civiliziranih skupnosti.
Če sem vam še pred 5. leti pravil, da je naša naloga skrb za uveljavljanje enakih pravic in enakih možnosti vseh članov naše družbe je to danes že obveznost države, ki jo pogojuje evropska direktiva z nazivom nič o invalidih brez invalidov. Če sem vam še pred 5. leti govoril o socialno ekonomski integraciji na primer na področju zaposlovanja, je to danes že obveznost države, ki jo pogojuje evropska direktiva o zaposlovanju invalidov in nediskriminatornemu odnosu. Čez nekaj časa vam bom lahko govoril o sprejeti konvenciji, ki nastaja na temelju Standardnih pravil za izenačevanje možnosti invalidov in bo obvezen dokument za države podpisnice.
Ne glede na pozitivni razvoj zakonodaje pa ni razlogov za zadovoljstvo. Naša pričakovanja ostajajo. Ob tem pa velja poudariti, da ne bežimo od odgovornosti, ki jih kot invalidi čutimo do skupnosti v kateri živimo in delamo.
Spoštovani! Naj vam ob koncu izrečem iskrene čestitke ob visokem jubileju z željo, da še naprej obravnavate invalide kot celovito osebnost, kot avtonomnega subjekta, ki ob ustreznih pogojih zmore izkoristiti preostale potenciale. Naj bo današnja svečana akademija le napoved za nenehno ustvarjanje enakih možnosti pri udejanjanju skupnih in osebnih interesov tistih ki soustvarjamo vključujočo družbo za vse.
Miran Krajnc