Poročilo o akciji »Zalakaros«.

Tukaj smo se pet dni posvečali plavanju v toplih bazenih, koristili priložnosti raznih masaž ter se v večernem času ob prijetni glasbi in klepetu lepo zabavali in družili. Dvakrat smo priredili tudi izlete v bližnje kraje, enkrat smo se odpeljali do Blatnega jezera, drugič pa smo si ogledali največje termalno jezero v Evropi v kraju Heviz, katero je letovišče za petičneže ki spominja na naš Bled.
Tak izlet je za društvo velik zalogaj, zato smo se povezali z agencijo Oman iz Rateč in s skupnimi močmi rezervirali termin, sobe in vse kar sodi poleg za dobro počutje turista.
Da prideš v Zalakaros je potrebno prepotovati, vsaj od nas, vso Slovenijo od Italijanske meje do Dolge vasi, kjer se vstopi na Madžarsko. No od tu je še slabo urico vožnje in že smo pred hotelom, kjer nas počaka prijazno osebje, ki nas bo gostilo. Prvi vtis daje slutiti, da smo dobro izbrali. Prijetne lepo urejene sobe, dobra hrana, skoraj nevidno a povsod prijazno osebje nas kar razvaja in potrdi dober prvi vtis. To potrjuje tudi čista bazenska voda, urejenost ob bazenih do katerih se lahko pride iz hotela po hodnikih, tako da posameznik ni odvisen od zunanjega vremena, z eno besedo lepo.
Pokrajina je ravna, kar mogoče za nas hribovce malo nenavadno, ker pa je ravno v času cvetenja oljne repice in je pogled na rumeno morje cvetja prav prijeten, nas niti ne moti. Cene zmerne, vsaj za nas ki prihajamo iz najdražjega dela Slovenske države. Kraj, lepo urejena malo večja vas nudi dovolj različnih zabav ter prireditev z dobro gostinsko ponudbo. Sporazumevanje je v nemškem jeziku, Madžarščine tako od nas nihče ne obvlada, pa saj veste, ko pokažeš povhn žep cvenka sploh ni problem sporazumevanje.
Res je tudi, da kraj živi od in za turizem ter osebje tam dobro ve, kako se taki stvari streže.
Čas je naš edini priganjač. Neverjetno kako hitro je minilo pet dni in že smo na poti proti domu. V naši žitnici Prekmurju si privoščimo še kosilo in kavico tisto ta pravo domačo. Med potjo se ustavimo še na Trojanah na krofih tudi za domače jih nakupimo.
Ko se pokažejo od sonca ožarjene naše Alpe vsi v avtobusu kar nekako oživimo, pa čeprav vemo, da nas doma čakajo vsakega posebej njegove skrbi in težave, ki jih prinaša cesta življenja.
V tem času bivanja na Madžarskem se je med nami še utrdilo prijateljstvo. Marsikaj in marsikatero dilemo, za katero doma ne najdemo časa smo tam rešili. Tudi sicer naključno zbrana družba je bila enkratna, med nami ni bilo tečnežev ali pa zamerljivcev tako, da smo se resnično imeli lepo.
Naše celice so sedaj polne življenjske energije in pozitivnega optimizma, kar vsi najbolj potrebujemo. Skupaj smo ugotovili neizpodbitno resnico, bilo je enkratno, še bomo šli, obljubimo.

Predsednik DI :
Jože Zupančič