DI Kranjska Gora: Poročilo o kolesarjenju v čast občinskega praznika

V soboto sedmega avgusta smo v čast občinskega praznika organizirali akcijo, »Na kolo za zdravo telo«. Akcije se je udeležilo 19 invalidov. Izpred zdravstvenega doma v Kranjski gori smo se podali na pot do spodnjega Martuljka, pravzaprav do konca kolesarske poti narejene, v smeri Mojstrane. Vsi upamo, da se bo gradnja tega prepotrebnega turističnega objekta čimprej nadaljevala in da se bodo na že zgrajenem delu odpravile nevarne točke, kot je tista pri žičnici v Martuljku, ko na mostu ni ograje in je moč zapeljati v globino kar nekajkrat po dva metra globoko. Do prepada loči samo nekaj zelenja, tako da te nevarnosti niti ni opaziti.

Druga taka nevarnost, pravzaprav veliko večja, preži na kolesarje pri vključevanju na M1 pri malem Špiku v Martuljku, ko kolesar praktično iz grmovja pravokotno zapelje na glavno cesto in nato, če ima srečo nadaljuje cca 150m v nepreglednem ovinku po glavni cesti preko mostu čez Savo in nato zavije zopet na kolesarsko stezo. V nasprotni smeri pa je potrebno na tem mestu dvakrat prečkati glavno cesto M1.

Meni iz nerazumljivih razlogov ni znano, zakaj se investitor ne odloči,da ta dva nevarna odseka ne odpravi z varno varianto za kolesarje. Verjetno se uvaja stara praksa, da se čaka na katastrofo in izgubo človeških življenj, potem pa bo volje in dosti denarja za odpravo posledic ter pomanjkljivosti, ki so zapisane tudi v Tehničnem zapisniku ob priliki tehničnega pregleda grajene kolesarske poti. Bojim pa se, da bo uveljavljena tudi praksa, da ne bo za nesrečo takrat nihče odgovarjal.
No malo me je zaneslo. Sedaj se vračam k našemu kolesarjenju. Nazaj grede smo se ustavili na Kopišu, to je delu Martuljka, kjer sedaj kot turistično atrakcijo ponovno kuhajo-žgejo oglje. Zelo zanimiva akcija, lepo urejeno okolje, primeren dostop, prijazno osebje Zavoda za gozdove, ki obiskovalcem pojasnijo, za kaj se sploh to prikazuje. Moram pa pripomniti, da je kar veliko obiskovalcev slepih ali pa nepismenih. Že pri zavijanju z glavne ceste je velika tabla, ki opozarja obiskovalce, da je promet mogoč samo za lastnike parcel v tem delu Martuljka ter, da naj svoja vozila pustijo na urejenem parkirišču ob malem Špiku, pa je vseeno malo naprej vse polno vozil po zelenicah in gozdu. Iz teh vozil lepo počasi kaplja olje in odmetava se tudi druga nesnaga in tem brezvestnim voznikom ni mar, da s takim početjem uničujejo okolje, čeprav imajo ravno taki vozniki polna usta o varovanju okolja.

Nadaljevali smo do Zupančičevih v Martuljku, spodaj podpisani tam pri ženi stanuje, tu smo se malo razkužili in odžejali in s kafetom osvežili ter ob dobrih šalah tudi dodobra nasmejali.

Nadaljevali smo do kolesarskega počivališča in bifeja pri Polonjeku v Kranjski gori, kjer smo nadaljevali in zaključili naše praznično druženje v popoldanskem času, ko smo se razšli vsak sebi domov.

Predsednik DI
Zupančič Jože