Splavarjenje po reki Dravi- doživljal meseca junija 08.
Današnje, 19.06.08, druženje smo začeli zjutraj v Ratečah in sproti pobirali udeležence vse do Hrušice. Vseh udeležencev nas je bilo 45. Iz Hrušice smo nadaljevali proti Ljubljani in Domžalam, od tu po Črnem grabnu do Trojan, kjer je bil prvi postanek ob jutranji kavi in obveznem krofu. Od tu smo se popeljali do Žalca, kjer smo zavili na cesto proti Dravogradu. Med potjo sem udeležence seznanjal z zanimivostmi krajev in občin skozi katere smo potovali.
Po dobrih treh urah in pol smo prispeli na prvega od treh ciljev, katere smo si izbrali za ogled.
Prvi cilj je bilo družinsko podjetje Pivovarna Relax v Trobljaku pri Slovenj Gradcu. Tu letno proizvedejo med 50 in 60 hektolitri piva. Nekaj svetlega pod imenom Matjaž, ter temno pivo, ki je paradni konj pivovarne pod imenom Flosarsko pivo. Sedanja pivovarna obratuje od leta 1994. Ob koncu prejšnjega tisočletja je v Sloveniji obratovalo okrog šestdeset malih pivovarn, sedaj se je število zmanjšalo skoraj na polovico. Slovenija ni izrazito pivska dežela kot Bavarska ali Češka, zato so tudi nekatere družinske pivovarne po obetavnem zagonu propadle, ker niso našle svoje tržne niše. Pivovarna, ki smo jo obiskali, trži predvsem po Koroški, tudi iz vzroka, da je njihovo pivo brez kemičnih dodatkov in je le kratkega obstoja, nekje do enega tedna. Prva pivovarna na Koroškem pa je začela obratovati že davnega 1876 leta, kot nam je povedala, med degustacijo in dobrim prigrizkom njihova animatorka, ki nas je seznanila s pivovarno in kasneje vodila po pivovarni.
Drugi naš cilj je bila Turistična kmetija Klančnik v Podklancu pri Dravogradu. Gospodar Marko ima v lasti kmetijo, lahko bi rekli veliko kmetijo, na kateri se ukvarjajo z govedorejo, prašičerejo in rejo jelenjadi Damjakov in Muflonov in zadnje čase tudi s turizmom. Trenutno imajo v hlevih 120 glavo čredo govedi, 30 glav plemenskih svinj, 100 malih prašičkov, na 8 ha pa pasejo čredo 150 jelenov Damjakov in Muflonov.
Delo na kmetiji so začeli pred časom usmerjati po turistični poti. Od svoje osnovne črede govedi, prašičev in jelenjadi letni prirastek razpolovijo ter eno polovico prodajo na trgu, drugo pa predelajo v domače proizvode, katere tržijo doma v ponudbi turistom, ki se ustavljajo pri njih. Mi smo si ogledali hleve govedi in prašičereje. Za jelenjad, ki je malo bolj oddaljena od domačije, pa nas je gospodar odpeljal z cestnim vlakcem na traktorski pogon. Med predstavljanjem dela in skrbi za kmetijo smo pokušali domače salame in kruh iz krušne peči, vse skupaj pa zalivali z domačim moštom. Vse to pa je bilo kasneje moč tudi kupiti.
In že smo pri našem tretjem cilju, ki pravzaprav je bil tudi osnovni cilj, to je splavarjenje. Organizatorji, njih je osem, delujejo šele osem let, po moji oceni zelo uspešno. Ob prihodu so nas postregli s kruhom in soljo ter šilcem domačega. Pozirali smo še za skupinsko sliko in že smo se ob spremljavi harmonike, katere harmonikar nas je ves čas spremljal, vkrcali na flos. Po odplutju se je pričel zabavni program. V tem programu je bilo veliko dobre volje, vicev in spominov na nekoč. Vmes so nas postregli s flosarskim kosilom, golaž in zabeljena polenta. Da ne pozabim, ves čas so nas brhka dekleta stregla z dobrim pivom, iz že omenjene pivovarne, ter dobrimi štajerskimi vini. Vrhunec dve in pol urnega splavarjenja je bil krst dveh, ki sta bila prvič na splavu. Pravzaprav bi morali krstiti skoraj vse, ker je le večina bila prvič na takem dogodku na splavu. Imeli pa smo tudi dve članici, ki sta v tem mesecu juniju praznovali rojstni dan. Spomnili smo se jih in jih obdarili z knjižnim darilom.
Po končanem splavarjenju smo se z avtobusom odpravili in ogledali še Dravsko dolino do Maribora in naprej do Trojan, kjer smo se založili še s krofi in ostalimi izdelki s Trojan.
Od tu smo nadaljevali proti naši Zgornjesavski dolini, kamor smo prispeli ob 21 h , vsi zadovoljni in z obljubo, da se udeležimo tudi naslednjih akcij društva.