Julijsko ohranjevanje zdravja z rekreacijo.

V Gozd Martuljku 16.07.08
Kot vsak mesec smo, v društvu invalidov Kranjska Gora, tudi v mesecu juliju organizirali rekreacijsko srečanje članov našega društva. Posebnost srečanja, velika udeležba petinpetdesetih invalidov, prijeten sončen dan, lepa lokacija Belopeška jezerca pod Mangartom na zahodni strani Alp.

Mogoče pred opisom dneva nekaj informacij o krajih dogajanja. Julijske Alpe ali Júlijci so najobsežnejša in najvišja gorska skupina v Sloveniji. po površini merijo okrog 4400 km2. Predstavljajo del Južnega Apneniškega gorovja. Ležijo v severozahodni Sloveniji in v severovzhodni Italiji, ime pa so dobile po Gaju Juliju Cezarju. Njihov najvišji vrh, ki je obenem tudi najvišji vrh Slovenije, je Triglav s 2864 metri, drugi vrh po višini pa je italijanski Montaž (2753 m). Večina Julijskih Alp je vključena v Triglavski narodni park. Delimo jih na Vzhodne in Zahodne Julijske Alpe.

Belopeški jezeri sta jezeri v Julijskih Alpah. Nahajata se v bližini naselja Trbiž, nedaleč od Rateč in nekdanje tromeje med Italijo, Avstrijo in Slovenijo. Dolino dveh ledeniških jezer so Italijani leta 1971 razglasili za Narodni park Belopeških jezer. Na jugu ju omejuje gora Mangart, na vzhodu pa rateške Ponce, pod katerimi je znana dolina skakalnic, Planica. Zgornje jezero z globino 10 m leži na nadmorski višini 929 m, spodnje pa 924 m.

Vsak naš član invalid je zasičen s prehitrim tempom življenja. Stalno je pod različnimi stresi, nikoli nima časa za sproščenost in umirjenost. V Julijcih, katerih narava dehti od vseh mogočih lepot pa se čas ustavi za trenutek ali dva. Mogočno razpoloženje narave se naseli v obiskovalčevi duši v vsakem letnem času, kjerkoli, naj si bo sam ali v naši družbi.

Dan rekreacije smo pričeli ob devetih, ko smo se odpeljali z avtobusom iz Mojstrane po Zgornjesavski dolini proti Ratečam in naprej proti Beli peči. Od tu smo po lepi gorski cesti zavili nazaj proti že omenjenima jezercema po imenu Belopeška jezera. Do gornjega jezera smo prispeli nekaj pred deseto. Tu smo se dogovorili, da se ponovno srečamo ob enih popoldan pri gostišču spodnjega jezera. Med tem časom si je vsak izbral svojo »turo« pač po svojih močeh. Nekateri smo odšli po lepi gozdni stezi okrog gornjega jezera in nato prečili gozdiček in se spustili do spodnjega jezera, tura dolga debeli dve in pol uri. Nekateri z invalidskimi pripomočki so vzeli lažjo pot od gornjega do spodnjega jezera tretji, katerim moči ne dovolijo niti prve ali druge ture so se sprehodili po travniku ob jezeru ter uživali mir in spokojnost narave.
Mogoče samo kot utrinek velja pripomniti o izredni čistoči in urejenosti okolice, nikjer nobenih smeti, papirčkov. Povsod urejene poti, pa ne s posegom človeka ampak vse naravno, veliko klopi za počitek, pa ne polomljenih in na njih izrezljanih ljubezenskih izpovedi. Tu pade vsa tista miselnost, da so naši sosedje polni smeti in neurejeni. Človeku pade na misel tudi kakšna pikra, da bi se lahko naši turistični delavci, znanih turističnih destinaciji tukaj marsičesa naučili. Res pa je potrebno pripomniti, da so lastniki zemlje naši Ratečani, kjer tudi tu pasejo svoje črede govedi in ovac.

Ko smo se ponovno zbrali smo se odpeljali nazaj na vzhod pod Ponce v že omenjeno dolino skakalnic Planico, ki ne kaže najboljšega zdravja. Ni ga junaka, ki bi, ta nekoč naš ponos, danes pa našo sramoto, vzdrževal in tržil. Močno verjamem sedanji obljubi države, da bo to sramoto spremenila zopet v naš ponos. Res pa je da časa ni veliko, zna se zgoditi, da tudi sramote ne bo več, ker se bo vse podrlo in preraslo grmovje in bodo tako imeli delo arheologi in ugibali, kaj je bilo nekoč tukaj.
Prav pod skakalnico velikanko smo v gostilni RTV centra privoščili okusno kosilo. Po kosilu vse tja v pozno popoldne pa smo se družili in veliko nasmejali. Vseh nas se je prijela pozitivna energija, dobra volja in prešerno razpoloženje.

Že naslednji četrtek 24. julija se srečamo, ko se bomo odpravili v Posavsko hribovje in se povzpeli na Kum.

Vse vas, kateri ste ta zapis prebrali lepo pozdravljam

Predsednik DI :
Jože Zupančič