Naskok na dolenjski Triglav.

V četrtek 24.07.08 smo v društvu invalidov občine Kranjska Gora pripravili izlet v Posavsko hribovje. Naš cilj je bil najvišji vrh Kum ali citiram po Valvazorjevo »Gora Kum srce slovenske zemlje, je nekakšna kraljica vseh drugih dolenjskih gora, s svojo silno višino je namreč vzvišena nad vsemi in gleda kot kraljica v velike daljave«.

Našo pot smo začeli v najbolj zahodni Gorenjski vasi Rateče, člani so čakali na postajališčih vse tja do Mojstrane. Avtobus je bi zaseden do zadnjega sedeža skupaj 49 udeležencev.

Nadaljevali smo mimo Jesenic, Kranja in Ljubljane naše državne prestolnice, ki ima že od davnega 1504. leta pravico izbire svojega župana. Tudi o tem je pisal naš Janez Vajkart Valvazor, prvi slovenski kronist. Sestavil je že za časa svojega delovanja seznam do takratnih Ljubljanskih županov.
Iz Ljubljane smo zavili proti dolini Besnice, si v njihovi vaški gostilni privoščili dobo dopoldansko kavico, nadaljevali čez Trebeljevo skozi Zavrstniško dolino do Šmartnega pri Litiji, katero leži v Zahodnem Posavskem hribovju na nadmorski višini 252 m. Šmartno prvič zasledimo v zgodovinskih virih leta 1135. Tu se križajo poti za smer; Litija - Ljubljana oziroma Litija - Zagorje, nato v Kostrevniško dolino proti Moravčam in mimo Bogenšperka skozi Temenico do ceste Ljubljana - Zagreb ter skozi Zavrstniško dolino čez Trebeljevo za Ljubljano, koder smo se tudi mi pripeljali. V davnini je tu potekala živahna trgovska pot med Trstom, Ljubljano in Hrvaško.

V Šmartnem smo si ogledali največjo slovensko cerkev, se seznanili z njeno cerkveno zgodovino gradnje te veličastne zgradbe, kateri ni para na slovenskem. Izvedeli smo tudi nekaj zgodovine gradu Bogenšperk in nekdanjih stanovalcih tega najbolj ohranjenega gradu na slovenskem.
Najbolj znan je stanovalec v letih 1672-1692 gospod Janez Vajkard Valvasor.

Od tu smo potovali po Jablaniški dolini do odcepa za Radeče ter skozi vas Velika Preska v dolino potoka Sopota, ki se izliva v Radečah v reko Savo. Nekje sredi te zanimive doline s prelepim slapom smo zavili proti naselju Podkum. Tu smo si v dobri vaški gostilni Čop privoščili okusno domače kosilo z zeljem, repo, belokranjskim matevžem vse skupaj obloženo z dobrimi domačimi kolinami. Gostitelji so nam na nevsiljiv način prikazali tudi zgodovino same gostilne z bogato etnološko zbirko orodja iz preteklosti. Vse skupaj zelo zanimivo in poučno prikazano nekdanje življenje teh krajev.
Po kratkem počitku smo se spustili v dolino Save do Zagorja in se mimo Trbovelj vzpenjali na Kum. Gredoč se nam je v vasi Dobovec pridružil še lokalni vodič, po mojem prepričanju živa in hodeča knjiga teh krajev. Po prispetju na vrh Kuma se nam je odprl prečudovit pogled na Slovenijo, dobesedno tako kot sem zapisal. Od tu seže pogled na Gorjance, Ljubljanski Krim, Julijske Alpe, Savinjske Alpe, Štajersko deželo. Samo ena beseda pove vse »PREČUDOVITO«. Ne čudim se Valvazorjevemu zapisu, citiranem na začetku tega zapisa.

Po dobrih dveh urah vodičevega opisovanja zgodovine dogodkov na vrhu Kuma smo bili veliko bogatejši. Čas, ki je neusmiljen in enak do, vseh je že priganjal naprej. Poslovili smo se od vrha Kuma in našega vodiča in že brzeli skozi Zagorje.

Tu sem seznanil udeležence še o ruševinah Gradu Medija ali Galleneck iz 16. stoletja. Tam naj bi bil pokopan znameniti Janez Vajkard Valvasor (* 1641-1693+). Grad je bil porušen med drugo svetovno vojno. Leta 1993 so ob tristoletnici Valvasorjeve smrti zagorski kulturniki na pročelje obnovljene kapele vzidali spominsko ploščo.

Že smo se ustavili na Trojanah, se posladkali z njihovimi dobrotami in nadaljevali pot proti Gorenjski. V večernih urah prispeli domov, sicer rahlo fizično utrujeni, v duši pa prenovljeni z vtisi in doživetji prečudovitega dne.
Tudi vam dragi bralci tega zapisa želim lep in vesel dan.

Predsednik DI :
Jože Zupančič