KJER JE VOLJA JE TUDI POT……

Skupina Zvončnic se pridno tedensko srečuje in marljivo in natančno ustvarja svoje umetnine, ki so jih imeli priložnost opazovati prenekateri krajani naših občin.
Da je poletje čas počitka vemo tudi me, zato gremo na dopust.
Ampak dopust brez zaključka bi bil nezanimiv.
Na povabilo naše poškodovane Bože, smo si piknik pripravili kar pri njej doma.
Priprave so stekle, sumila sem tudi, da Ani, Berta in Boža nekaj pripravljajo. Povabile so me na čvek, a nisem prav ugotovila, saj sem komaj sledila njihovim ustvarjanjem.
Ko smo prišle do ga. Bože nas je prisrčno pozdravil njen mož in sestra, ki je prišla k Boži, da jo lahko neguje, sedaj ko je skoraj nepomična.
Povabila sta nas na teraso, kjer smo bile srečanja z našo poškodovanko zelo vesele.
Lepo pripravljena miza je bila kar hitro polna s pecivom, ki so ga pripravile Anica, Berta, Erika in Jožica.
Da nismo bile žejne je poskrbel g.Ljubiša.
Kot tipične ženske smo klepetale in se pogovarjale o izdelkih, doživetjih in pomenu druženja ob ročnih delih, saj le-to nas umiri; ko je izdelek lep in končan, pa razveseli.
Še posebej smo bile vesele v naši sredini gospe Nežike, ki ima dobesedno zlate roke. Pokazala nam je umetnine in izdelke, ki so zgodovinska vrednost. Obljubila nam je, da nas bo še večkrat razveselila s svojo prisotnostjo.
Sledilo je presenečenje Ane, Božene, Mile in Berte.
Prijazne Zvončnice so naredile rožice iz nogavic. Ob ganljivih besedah naše Ani sem v dar dobila prečudovit šopek, ki mi bo v lep spomin. Prav tako so bile obdarjene vse prisotne naše članice in član.
Ani, Mila, Berta in Božena, hvala za čudovito presenečenje.
Naša Tatjana nam je trenutke popestrila z lepimi mislimi in prikazala pomen zadovoljnega človeka; pozitivnost je pot v srečo.
Popoldan smo res čudovito preživeli, hvala gostiteljem in našim Zvončnicam: Boženi, Mili, Ani, Boži, Mihu,Tatjani, Berti, Urši, Pepci in Jožici za prijetno četrtkovo druženje.
Ko bomo uspeli urediti novo pisarno bomo še lažje ustvarjali, se družili in se imeli lepo.
Hvala in nasvidenje v jeseni z željo, da bi tudi v bodoče tako lepo sodelovale in tkale vezi prijateljstva, saj vemo, da bolezen in leta niso ovira.

Dragica Mirnik, MDDI Celje