Seminar Kvotni sistem - praksa EU in slovenska perspektiva

Ljubljana, 6. julij 2004 - Zapis s seminarja z naslovom: Kvotni sistem – praksa EU in slovenska perspektiva, ki se je odvil že 7. 5. 2004, šele zdaj, zaradi časovnih razlogov podrobneje predstavljam prav zaradi zanimivosti, ki nam jih je povedal referent John Clark, samostojni strokovnjak za zaposlovanje invalidov in socialno vključevanje invalidov v EU. Zapis je telegrafski, vendar ga jemljite kot skupek dejstev, ki jih boste včasih morali ob branju povezati sami.

Osnovni namen kvotnega sistema (KS) je zaposlovanje invalidov na odprtem trgu delovne sile. Ni dokazov, da kvotni sistem povečuje zaposlovanje invalidov. Ne vemo pa kaj bi bilo, če ga ne bi bilo. Nimamo metodologije za primerjavo med državami, ki imajo ali nimajo KS. Je pa KS učinkovit toliko, kot država želi, oziroma njegova učinkovitost je odvisna od stopnje pripravljenosti države.

Štiri najbolj pogosto omenjene negativne strani KS:

1. delodajalci imajo možnosti alternative (če nočejo zaposlovati invalidov - plačajo)
2. KS lahko stigmatizira invalide, ponovno obudi o njih predsodke (kaj pa je narobe s to skupino, da jo opredeljuje zakon)
3. nezaupanje delodajalcev vladi v zvezi z naloženo nalogo (ker niso prepričani, da so prav oni dolžni reševati nezaposlenost invalidov)
4. denar sicer gre v sklad, saj je cilj določen, ampak zakon ne določa za katera področja se bo uporabljal in v kakšni višini. Delodajalci ne vedo, kam bo šel denar (preširoki spekter možnosti).

Zakon o uvedbi KS ni garant za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu delovne sile.

Za uveljavitev KS je najbolj pomembno delodajalce prepričati o njegovi uvedbi. To posebej velja za javni sektor, ki glede na najnižji odstotek zaposlovanja invalidov mogoče celo odklanja to možnost. Prepričevanje delodajalcev se v Angliji prične z navajanjem argumentov za zaposlovanje, ki temeljijo na izkazih raziskav in najprej navajajo POSLOVNI RAZLOG: produktivnost – ne večja in ne manjša. Zaposleni invalidi prinesejo nove rešitve za reševanje težav v podjetju (zaradi načina življenja invalidov, ki se srečujejo z oviranostjo, premagovanje oviranosti oziroma svojo sposobnost prenesejo na delovno mesto, kar je prednost pred drugimi).

Angleška statistika govori o večji prisotnosti invalidov na delovnih mestih in večji zanesljivosti od drugih. Nujna je podpora Vlade – zakonodajalca delodajalcu pri zaposlovanju invalidov v smislu nakupa ortopedskih pripomočkov – pomagal za kritje produktivnosti z ozirom na neinvalida. Zaradi specifičnih razlogov lahko invalidi prinesejo nove trge (proizvodni program). Če delodajalec zaposli invalida, se dvigne etičnost in morala med zaposlenimi. Če je delodajalec bolj dostopen za invalide je bolj dostopen za trg (izboljša se ugled podjetja). Delodajalec mora vedeti, kakšne vzpodbude ali podpore je deležen pri zaposlovanju invalidov. Zakonodajalec mora poznati druge zakonske obveznosti, ki se direktno prezentirajo v nediskriminaciji pri zaposlovanju invalidov. KS in nediskriminacija sta kompatibilna. KS je pravni okvir za povečano zaposlovanje invalidov. Med tem, ko je zakon o nediskriminaciji bolj namenjen posameznikom.

Delodajalci morajo prilagoditi podjetje oziroma organizacijo, če bodo želeli zaposlovati invalide. Vedeti morajo, kakšne prilagoditve bodo potrebne – za kakšne invalidnosti gre. Invalidi naj sodelujejo pri prilagoditvi delovnega mesta, da se delodajalci osredotočijo na sposobnosti invalida in ne na njihovo oviranost. Delodajalcem je potrebno pokazati primere dobre prakse.

PORABA SREDSTEV IZ SKLADA ZA ZAPOSLOVANJE INVALIDOV. Primer Francija. Tam KS dobro deluje in je pokazal učinek. Sredstva iz sklada se uporabljajo le za promocijo zaposlovanja invalidov na odprtem trgu delovne sile. Za subvencije plačam, invalidom dajo možnost prekvalifikacij in da ostanejo na delu, ko postanejo invalidi. To je boljše, kot pa da se sredstva iz sklada namenijo za odprtje obrata v invalidskem podjetju.

PREPRIČEVANJE DELODAJALCEV

1. Splošna kampanja za osveščanje delodajalcev (mediji, oglasi, pošta)
2. Izvajanje treningov za usposabljanje invalidov neposredno z delodajalci. Pri delodajalcih se naredi anketa, izobraževalne delavnice za zaposlene. Take delavnice vodijo invalidi in invalidske organizacije. Invalidi imajo svoja svetovalna podjetja. EU financira izobraževanje delodajalcev (na primer: iz projekta za izenačevanje možnosti).
3. Delodajalec posreduje izkušnje (informacije) delodajalcu. V Angliji ima to funkcijo forum delodajalcev z motom: če so se pogovarjali o invalidih, so se pogovarjali o novih možnostih, priložnostih.

ANGLEŠKI PRIMER. V Angliji so KS uvedli leta 1940, vendar so sčasoma ugotovili njegovo neučinkovitost. KS je pred 20 leti zamenjal Forum delodajalcev. Sklenili so podpirati delodajalce kot v ZDA (s kampanjami, osveščanjem). Torej forum, ko še tudi ni bilo protidiskriminacijske zakonodaje. Angleška vlada je po oblikovanju Foruma delodajalcev ukinila KS in sprejela protidiskriminacijsko zakonodajo, kar so delodajalci pozdravili. Forum se je pokazal kot dobro sredstvo za zaposlovanje invalidov. Angleška vlada je izdala posebno publikacijo za informiranje o oblikovanju foruma delodajalcev na lokalni ravni. V njej obvešča delodajalce, kako se usposobiti za zaposlovanje invalidov, kje in kako jim lahko Vlada pomaga in omenja nacionalni interes.

Gospod Clark je končal z besedami: Kvotni sistem ni namenjen invalidom, ki ne morejo delati.

Miran Krajnc