Kako zelo koristna je ta zimska zadeva-sneg?

Dne 15 januarja 2009 ob 10h dopoldan se je zbralo nas sedemintrideset članov Društva invalidov Kranjska Gora ob žičnici v Gozd Martuljku.
Siti posedanja ob krušni peči, željnih srečanja s prijatelji se je namenilo ta dan posvetiti družabnemu srečanju na snegu. Zima, katera je letos taka, kot smo jo bili vajeni v mladih letih, nudi vsemogoče možnosti, od športa do veselih iger na snegu.
Za začetek smo si v večini udeležencev namenili posvetitvi najbolj znanemu zimskemu veselju to je sankanju. V Gozd Martuljku imamo zelo lepo urejeno sankaško progo v dolžini dobrih dveh km. Za ogrevanje se je treba prvo povzpeti na štart, med potjo pa veselo razglabljanje, kako je bilo nekoč ko smo bili mladi. Spomini se kar sami vračajo v čas, ko smo imeli neomejeno energije pa skoraj nič opreme in ne obleke.
Druga možnost je tek na smučeh. Letos je naše Martuljško turistično društvo s pomočjo Žičnic Kranjska Gora uredilo lepo število km tekaških smučin. Sneg na progi, urejeni za tek na smučeh, ni zmrznjen, tako da smučina lepo teče, kot pravijo tekači. Poleg je tudi žičnica, ki smučarja popelje na vrh smučišča, ki je primerno za vse kategorije od začetnikov do otrok in starejših smučarjev.
Zima je poskrbela tudi za sprehajalce, ki uživajo v zimskem sprehodu. Res, sprehod po zmrznjenem snegu v primernem mrazu v naravi, je enkraten užitek. Če omenim neverjetne skulpture, ki jih v zimskem času ustvarja narava, čist zrak, sprehod tudi tam, kjer v drugih obdobjih leta ni mogoč, sem povedal samo delček iz užitka sprehoda.
Kot sem že v začetku omenil, je ta dan namenjen rekreaciji, druženju, skratka zbezati na plano čim več naših članov. Na že pripravljenih progah smo uveljavljali svoje sposobnosti, nekateri bolj korajžno drugi bolj previdno. Vsem nam pa je bil cilj, čim več časa porabiti za svojo rekreacijo, istočasno pa se družiti, pogovarjati, izmenjavati mišljenja. Rekreacija na svežem zraku pa tako in tako naredi človeka sproščenega in nas, katere je življenje nekako zaznamovalo, zopet povrne v razmišljanje, da še nismo za na odpad.
Za popestritev našega druženja je predsednica odbora za izlete in rekreacijo pripravila tople napitke čaja, kuhanega vina , kave in za korajžo pa tudi nekaj domačega borovničevca. Rekreacija na svežem zraku in pa napor v tekaški smučini, vlečenje sani in spuščanje po sankaški progi, zahteva tudi dobro podlago. Zato je pripravila tudi obilno malico v obliki kranjske klobase z vsemi dodatki, ki se strežejo ob taki priliki. Malica je šla prav dobro v slast in tek, vseh sodelujočih na športnorekreativnem družabnem dnevu.
O zmagovalcih si skupina ni delala skrbi, vsak, ki je prisopihal do vrha sankaške ali opravil nekaj korakov v smučini, je bil zmagovalec. Če bi že delili medalje bi jo morali podeliti dobri volji in smehu ki smo se ga, kot prehlada nalezli drug od drugega. Verjamem, da smo nekaj tega dvojega odnesli tudi vsak sebi domov.
Namen, ki smo si ga zadali je bil prav prepričljivo dosežen. Za nas je druženje tista energija, ki daje posamezniku veselje in upanje, da ni vse tako črno, kot si prestavljamo, ko smo sami v svoji osamljenosti. Osamljenosti se navadno prikrade še misel, da smo od vseh in še od Boga pozabljeni.
Za izteklo akcijo športno-rekreativnega družabnega dneva si upam trditi, da je bila uspešna po organizaciji in udeležbi.

Predsednik DI
Jože Zupančič