OH, KAKO MALO JE POTREBNO…, MDDI Celje
Naše društvo vsako leto organizira druženje z ogledom Gorenjske in obisk cerkve Marije pomagaj na Brezjah. Druženja so se udeležili tudi zelo bolni in gibalno ovirani člani iz Vojnika, Štor in Celja.
Z dvema avtobusoma in kombijem smo se zgodaj zjutraj odpravili v sončen dan iz Vojnika proti Ljubljani, kjer se nam je pridružil prijazen, sedaj že naš prijatelj, vodnik Tadej.
Med potjo proti Brezjam nam je osvežil spomin o znamenitostih Gorenjske in o zgodovini in nastanku cerkve na Brezjah.
Po svečani maši smo si ogledali še muzej in razstavo jaslic.
Pot nas se vodila proti Begunjam, kjer smo si ogledali muzej talcev in obudili spomin na krute vojne čase. Močno nas je presunila podoba in notranjost gradu, kjer je smrt skrhala svojo koso.
Druženje smo nadaljevali v gostišču, kjer so nam pripravili odlično kosilo. Ob pogovorih in petju smo se spomnili na člane, ki so imeli rojstni dan in smo jim skupaj čestitali in zaželeli vse dobro ob spremljavi naše Elice, ki je zaigrala na harmoniko in zapela. Ob kozarčkih rujnega smo se ji pridružili.
Posebno pozornost smo namenili gospe Mariji, ki je za svoja častitljiva leta zelo čila in pogumno koraka proti 88 letu. Ob spremljavi gospe Elice se je gospa Marija zavrtela v ritmu valčka z njenim poverjenikom Mirkom (tako mu sama pravi). S solzami v očeh je povedala, da takšne pozornosti že dolgo ni bila deležna in da je prepričana, da smo ji mi in gospa Elica podaljšali življenje vsaj za eno leto in januarja, če ji bo dano, bomo praznovali ob šampanjcu v pisarni našega društva.
V poznih popoldanskih urah smo se zadovoljni in polni pozitivne energije napotili proti domu.
Vesela sem, da smo člane razvedrili, da so kanček skrbi, bolečin in tegob vsaj malo odmaknili. Srečanje smo organizirali in prilagodili tako, da so se nam pridružili tudi težje gibalno ovirani člani.
Naše tradicionalno druženje na Gorenjsko pa bomo drugo leto zopet ponovili.
Da je vse potekalo kot mora in prijetno, se zahvaljujem naši tajnici gospe Jožici in Mirku.
Posebno zahvalo dolgujem poverjenikom, spremljevalcem, gospodu Ljubišu, ki je skrbel in prevažal našega člana na vozičku in gospe Elici, ki je poskrbela, da smo lahko zapeli. Dekleta iz Merkatorja, ki so bila prvič z nami v taki skupini, pa so zaplesala. Saj izlet brez vsaj malo plesa ni »taprav«.
Hvala agenciji ''Svet potovanj'', voznikoma in voznici za varno vožnjo in asistenco, ter gospodu Tadeju za prisrčno razlago, igranje na orgle in razvedrilo.
Zopet smo se lahko prepričali, da smo drug drugemu prijetna družba, da nam je tak način druženja zelo pomemben, torej nasvidenje na pikniku ob Šmartinskem jezeru, ko bo pa leto na okoli bomo pa zopet zapeli« Jaz pa pojdem na Gorenjsko« in se tja tudi podali.
Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje
Dragica Mirnik, predsednica