ZAKAJ?

Res,
je že moralo tako biti,
saj bilo je prelepo,
a lepote sreče človek se zave,
zave takrat,
ko je minila že,
ko za sabo je pustila le spomine,
Le spomine na srečo,
ki je tako minljiva kot trenutek…
Pa žal sreča nam je dana
dana in odvzeta,
saj nam že v zibelj položena je v hrambo,
ni jo moč spremeniti
ni je moč obdržati,
a
še manj na njo
pozabiti.

Dragica Mirnik, predsednica - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Celje