Občinski praznik na katerega vsi vse premalo damo.

No, mi člani Društva invalidov se požvižgamo na drugi del odstavka in praznik spoštujemo ter smo veseli, da praznujemo na dan, ko je župnik Jakob Aljaž odtel iz tujčevih rok vrh Triglava na način, da je vrh odkupil in nanj postavil svoj stolp, danes simbol slovenstva.
Že devet let počastimo člani društva ta dan, na ta dogodek in občinski praznik s športno akcijo kolesarjenja. Iz skromnih petnajst udeležencev na prvem kolesarjenju je akcija v tem času prerasla na štirideset in več udeležencev. Na letošnje kolesarjenje pa je prišlo nekaj manj udeležencev. Vzrokov je več. Eden med važnejšimi je neusklajenost občinskih prireditev tega dne.
Letos smo kolesarili iz Kranjske Gore do Jalena v Belo peč (Italija) in nazaj. Dolžina proge, 20 km v obe smeri, je glede na udeležene invalide primerno dolga. To ni tekmovanje, temveč družabni dogodek, res namenjen v čast občinskemu prazniku. Ima pa tudi drugo poanto. To je čim več članov društva spraviti na kolo za zdravo telo. Narediti nekaj za javnost, v drugem delu pa narediti čim več za svoje zdravje. Mar ni naloga občine, da skrbi za svoje občane tudi na varnosti, med katere se šteje tudi zdravje občanov. Zdrav občan je tudi koristen družbi. Prepričan sem, da je prav, da občinski praznik vpletamo tudi med naloge za pridobivanje zdravja
Invalidi imamo že tako tisoč in več težav s svojim zdravjem. Naloga društva je, da svoje članstvo čim bolj spodbuja k športnim aktivnostim. Vsak udeleženec in član s temi športnimi aktivnostmi tudi krepi svoje telo in s tem utrjuje psihofizične sposobnosti. In kdor se utrjuje in ima te kreposti, je tudi bolj zdrav.
Veselje je pogledati veselo skupino kolesarjev, ki se navzven prav nič ne ločuje od skupine, ki tekmuje v športnem kolesarjenju. Razlika se pokaže šele na cilju, ko je naš zadnji udeleženec skoraj bolj vesel kot njihov prvi, ker je premagal vso dolžino proge in sebi in drugim dokazal, da ni za v staro šaro.
Kot sem že nekje zgoraj zapisal, da je naše kolesarjenje tudi družabni dogodek, zato smo se po kolesarjenju vsi udeleženci zbrali v gostišču »Uh« v Ratečah. Tu smo ob malici, kot se za take tekmovalce spodobi, nadaljevali drugi družabni del kolesarjenja. Prosta debata je prinesla na površje marsikatero posameznikovo skrb in vprašanje pred kolesarjenjem, ali bom zdržal celo progo ali sem dobro pripravil kolo. Ja, kot bi poslušal mlade športnike. Iz tega pogovora sem izluščil, da bomo še velikokrat kolesarili ali se skupaj drugače srečevali.
Taka srečanja in skupne akcije so v veliko podporo članstvu. Pogovori prinesejo na površje marsikatero težavo posameznika, za katero se izkaže, da kasneje niti približno ni tako velika kot pa, je če se z njo soočaš sam. Marsikdo je tudi doma bolj osamljen, ali živi sam ali pa zjutraj odidejo vsi domači, v šolo, službo ali za delom na kmetiji. Kako je, če si sam in nimaš nikogar za pogovor, verjetno vemo vsi. Res človeku včasih prija malo samote, samo če pa je to neka stalnica pa prične pri človeku puščati posledice. Verjetno poznate tisti rek »vsi so me pozabili, še bog me je zapustil« Taka srečanja pa so pravi blagoslov za osamljene. Je pa resnica tudi ta, da je take osamljence težko zbezati na plano. Prepričan sem, da je v našem društvu zastavljena prava smer družabnosti. Zavedamo pa se tudi, da se vsega ne da postoriti na enkrat, ampak je zato potrebno dati času čas.
Zato imamo v planu v tem vročem avgustu kar nekaj takih akcij. V tej naši Zgornjesavski dolini moramo v tem času izkoristiti vsak lep sončen dan, da kasneje, ko se prične mraz in deževno obdobje jeseni, pričakamo močni in z dobro kondicijo.
Že naslednji četrtek se odpravljamo v Logarsko dolino, devetnajstega pa imamo v planu pohod iz Rateč do karavle pod tromejo. Obakrat upam na primerno vreme in dobro udeležbo.
Tako, današnje druženje je končano, udeleženci se zadovoljni in sproščeni vračamo na svoje domove. Naše počutje se je napolnilo z novo energijo, za katera upam bo zadoščala do naslednjega srečanja.
Vam pa, ki prebirate te vrstice, pošiljamo lepe želje, ne prevroče dni in veliko življenjskega veselja. Lep pozdrav iz naše doline.

Predsednik DI
Jože Zupančič