ČREŠNJEVSKI INVALIDI na VELIKI KOPI

Najprej smo se udeležili kulturnega dela z različnimi govorniki in poslušali pevke iz gostujočega Društva invalidov Slovenj Gradec. Vsako leto domače društvo simbolično obdari najstarejšega udeleženca iz vsakega društva. Letos je barve našega društva zastopal g. Anton Sagadin.
Po kulturnem delu so se nekateri pridružili maši pri kapelici, kjer je letos maševal mariborski nadškof metropolit, dr. Franc Kramberger. Nato pa smo se vsi udeleženci okrepčali z okusno enolončnico oziroma s hrano po izbiri.
Po okrepčilu se nas je polovica članov podala na planinski sprehod do Velike Kope. Le-ta je s svojimi 1542 m nadmorske višine drugi najvišji vrh Pohorja, le meter nižji od Črnega vrha. Sončni žarki so nas božali, ko smo se vzpenjali proti vrhu. Na poti smo srečali kar nekaj pohodnikov, ki so se prav tako namenili na vrh ali pa so se odločili za krajši sprehod in nabiranje borovnic.

Po dobri uri hoje nas je na vrhu presenetil prekrasen razgled. Na severni strani smo videli Svinško planino in Gólico v Avstriji ter obmejna Košenjak in Kozjak, proti vzhodu hrbet Pohorja s Črnim vrhom in Roglo ter del Dravske doline proti Mariboru, proti jugu Paški Kozjak, Graško goro, Goro Oljko, Posavsko hribovje in Golte ter na zahodu Uršljo goro, Peco in Kamniško-Savinjske Alpe. Kar nismo se mogli dovolj načuditi temu lepemu razgledu.
Ko smo si malo odpočili in si nabrali moči za nazaj, so nas pri spustu v ogradah presenetili zelo lepi konji, nekateri zelo podobni pasmi mustang. Ustavili smo se in jih občudovali pri njihovi paši na ograjenem travniku.

Ostali so medtem poslušali ansambel Napev in pevko Tanjo Žagar v pokritem šotoru. Nekaj časa smo se še predajali zvokom glasbe nato pa se odpravili proti domu.
Verjamem, da bomo naslednje leto zopet odkrili kaj novega, mogoče osvojili kak nov vrh.

Tatjana Brumec, DI Črešnjevec