Prvi dan:
Malo utrujene od poti
kot bi v snu, da nekaj se godi
triindvajsetega smo prispele
in delavnico imeti smo začele.
Je teknilo prvo kosilo,
le zunaj malo je pršilo,
popoldne pa skrivnosti fimo mase,
da imele bi nekaj za lepše čase.
Kako klobasa se iz nje naredi,
kako kot steklo se strdi,
kake oblike so nastale
že temu vešče Mojce male.
Naj bo dovolj že za nocoj,
sanjale bomo teh rožc nebroj,
da jutri spretni bodo prsti
učili se prav vsi po vrsti