Za začetek naj povem, da sem soprogo imel izredno rad, bila je moja prva in zadnja ljubezen. Zavedam pa se, da sem oseba z veliko napakami in daleč od popolnosti. Vseeno pa sva v zakonu nekako skupaj krmarila dvainpetdeset let in upam si trditi, da sva za nama pustila nepozabno sled, če hočete, zalo globoko brazdo. Iz nič, takoj po poroki, sva si prigarala in trgala od ust in od vsega, kar bi lahko imela, da sva ustvarila prijeten in topel dom za družino.